Angina – vse, kar morate vedeti (2024)

Angina se lahko pojavi kadarkoli, pogostejša pa je v hladnejših mesecih. Zaradi bolečin v žrelu bolniki pogosto iščejo zdravniško pomoč. Mnogokrat gre le za virusno okužbo, ki se s počitkom, pitjem mlačnih napitkov in morebitnimi analgetiki pozdravi v nekaj dneh sama po sebi.

Znaki angine

Za virusna in bakterijska vnetja v žrelu so značilni bolečina, predvsem ob požiranju, vročina, glavobol in splošno slabo počutje. Virusna vnetja so značilno povezana z izcedkom iz nosu, hripavostjo, kašljem in vnetjem očesnih veznic. Bakterijska vnetja pa se začnejo z mrzlico, telesna temperatura je lahko zelo visoka, bezgavke na vratu so povečane in boleče, na nebnicah so bele obloge, medtem ko kašlja in izcedka iz nosu ni.

Otroci z bakterijsko angino pogosto bruhajo in jih boli trebuh. Pri otrocih, mlajših od treh let, vročine ni ali je blaga, sluznica v žrelu je skoraj nespremenjena, povečane so bezgavke na vratu, pogost je gnojen izcedek iz nosa, otrok je razdražljiv in nima apetita.

Če je ob streptokoknem vnetju žrela prisoten tudi izpuščaj, gre verjetno za škrlatinko.

Kako prepoznati angino – diagnoza

Diagnozo potrdimo z anamnezo – z bolnikom se posvetujemo, kako bolezen poteka, s pregledom, laboratorijsko preiskavo krvi in brisom žrela. Pri bakterijski okužbi sta prisotna povečano število levkocitov v krvi s prevlado nevtrofilnih levkocitov in povišan C-reaktivni protein (CRP). Diagnozo lahko potrdimo tudi z dokazom antigena S v brisu žrela. Pomembno je, da se bolnik z bakterijsko angino zdravi z antibiotikom; potek bolezni je tako blažji, s tem pa se preprečijo tudi morebitni zapleti.

Pri virusnih vnetjih levkociti niso povišani, CRP je nižji, antigen S v žrelu je negativen.

Angina ali gripa?

Angina in gripa imata nekatere podobne simptome, vendar sta to različni bolezni. Pri gripi so poleg visoke vročine v ospredju huda utrujenost in mišične bolečine.

Proti gripi je vsako leto na voljo cepivo, ki zmanjša možnost, da bomo zboleli zaradi gripe.

Ali je bakterijska angina nalezljiva?

Da, angina je nalezljiva bolezen. Najpogostejši bakterijski povzročitelj angine je Streptococcus pyogenes. Vir okužbe pri streptokokni angini so bolniki in osebe brez izraženih simptomov in znakov bolezni (klicenosci bakterij). Okužimo se s tesnim stikom (vstopno mesto streptokokov je običajno sluznica žrela), z govorjenjem, kašljanjem, kihanjem, lahko pa tudi skozi poškodovano kožo. Bolniki s streptokokno angino so veliko bolj kužni kot pa klicenosci.

Inkubacijska doba (čas, ki preteče od okužbe do prvih simptomov/znakov bolezni) je običajno dva do pet dni. Bolnik je kužen od pojava bolezenskih znakov do 24 ur po začetku zdravljenja z antibiotikom. Imunost po bolezni se ne razvije; oseba, ki je prebolela streptokokno vnetje žrela, lahko v prihodnosti večkrat znova zboli. Cepiva proti streptokoknemu vnetju ni.

Je mogoče imeti angino brez vročine?

Da, nekateri ljudje imajo angino brez povišane telesne temperature. Vendar je to manj pogosto. Pri otrocih do tretjega leta starosti vročine ni ali je blaga.

Zdravljenje angine

Streptokokno angino zdravimo z antibiotiki. S tem skrajšamo trajanje in zmanjšamo intenzivnost simptomov, zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe ter preprečimo razvoj zapletov. Streptokokno vnetje žrela zdravimo praviloma s penicilinom, zdravljenje pa traja deset dni. Čeprav se bolnik že po nekaj dneh jemanja antibiotika počuti veliko bolje, jemanja antibiotika ne sme prekiniti. Predčasna opustitev terapije pogosto povzroči nastanek bakterij, odpornih proti antibiotikom.

Pacientom, ki so alergični na penicilin, predpišemo drug antibiotik. Pomembno je, da bolnik antibiotike jemlje po navodilu zdravnika. Poleg tega so potrebni počitek, pitje zadostne količine tekočin, jemanje zdravila za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature (s paracetamolom, nesteroidnimi antirevmatiki).

Je mogoče dobiti angino, če smo brez mandljev?

Da, ljudje, ki so jim bili odstranjeni mandlji, lahko dobijo streptokokno ali virusno vnetje žrela.

Koliko časa traja streptokokna angina?

Po začetku zdravljenja z antibiotiki se bolečina v grlu, vročina in splošno slabo počutje običajno začnejo izboljševati v 24 do 48 urah.

Virusna angina

Virusno angino povzročajo različni virusi – adenovirusi, rinovirusi, koronavirusi, virusi influence in drugi. Trajanje simptomov virusne angine se lahko razlikuje, vendar simptomi običajno trajajo od nekaj dni do približno enega tedna. Pomembno je, da se posamezniki ob težjih simptomih ali simptomih, ki se ne izboljšajo, posvetujejo z zdravnikom.

Zapleti pri angini

Angina je potencialno nevarna bolezen zaradi morebitnih zapletov, ki pa so razmeroma redki. Nastanejo zaradi širjenja bakterij v bližnja in oddaljena tkiva. Lahko se pojavijo vnetje srednjega ušesa, absces ob nebnici, absces v steni žrela, akutno vnetje sinusa, mastoiditis in tudi druga resnejša stanja, vključno z meningitisom, artritisom, možganskim abscesom, osteomielitisom in sepso.

Zelo redko pa pride do poznih imunsko pogojenih zapletov. Mednje spada vnetje ledvic (7–21 dni po okužbi); okvara je lahko prehodna ali trajna. Pojavijo se glavobol, slabost, bruhanje, zviša se krvni tlak. Resen zaplet je tudi revmatična vročica, ki se pojavi 14 do 21 dni po akutni fazi bolezni. Zanjo je značilno, da prizadene srce, sklepe, podkožje in osrednje živčevje.

Večino zapletov preprečimo s pravočasnim in doslednim zdravljenjem z ustreznim antibiotikom.

Kdaj k zdravniku?

Če so prisotne visoka telesna temperatura, ki traja dlje kot 48 ur, splošna prizadetost, hude bolečine v žrelu, bele obloge na nebnicah, povečane bezgavke na vratu, je potreben pregled pri zdravniku.