Anoreksija nervoza pri otrocih in mladostnikih

Za motnje hranjenja, kot so anoreksija, bulimija nervoza in sindrom basanja s hrano, je značilen tesen preplet telesnih in duševnih simptomov. Pogosto pri otrocih in mladostnikih prepoznavamo tudi druge sočasne bolezni, kot so anksioznosti, depresija ali celo avtizem.

Pogosto pri otrocih in mladostnikih prepoznavamo tudi druge sočasne bolezni, kot so anksioznosti, depresija ali celo avtizem.

Anoreksija nervoza je zelo pogosta kronična bolezen v adolescenci, prizadene približno 1–3 % deklet; med fanti je razen v zgodnjem obdobju desetkrat redkejša. Pojavlja se pri vse mlajših mladostnikih in pri otrocih. Kadar se razvije pred zaključenim telesnim razvojem, so simptomi, potek in dolgoročna tveganja drugačni.

Anoreksija nervoza v obdobju zgodnjega razvoja

Podhranjenost ni nujno posledica zavestnega odklanjanja hrane. Otroci pogosto navajajo, da jim hrana ne prija, da ne morejo jesti zaradi bolečin v trebuhu ali da so se odločili, da bodo jedli bolj zdravo. Ob spuščanju obrokov in sladkih prigrizkov je v obdobju telesne rasti in velike telesne aktivnosti ravnotežje hitro porušeno.

Merilo podhranjenosti je v obdobju razvoja drugačno kot po 18. letu starosti.

Dlje trajajoča slaba prehranjenost lahko vodi v zastoj v telesni rasti in v upočasnjeno mineralizacijo kosti, ki lahko pripelje do trajno zmanjšane kostne gostote. Teh sprememb pozneje po zaključenem telesnem razvoju, tudi če mladostnik ozdravi, ni mogoče več nadomestiti.

Kako prepoznati težave pri otrocih in mladostnikih

Včasih se anoreksija nervoza v obdobju otroštva in mladostništva začne neopazno. Ker so družinski obroki vse redkejši, starši dolgo ne opazijo, da se otrok drugače prehranjuje. Včasih je bolezen posledica namernega hujšanja otrok s predhodno preveliko telesno težo. Tudi otroci športniki so mnogokrat pod pritiskom nadzorovanja telesne teže, istočasno pa imajo povečane potrebe po hrani zaradi telesne rasti in treningov, kar lahko privede do podhranjenosti.

Anoreksija nervoza v obdobju epidemije covida-19

Število zbolelih za anoreksijo nervozo se je že v času prvega vala epidemije med otroci in mladostniki znatno povečalo.

Razlogi še niso povsem jasni. Najverjetneje gre za vpliv številnih sprememb, ki jih je prineslo soočanje z epidemijo. V tem času je bila splošno povišana raven tesnobnosti in negotovosti, večje so bile tudi zahteve po prilagajanju spremembam. Ranljivi otroci se spremembam težje prilagajajo in jih negotovost zelo vznemirja. Izziv so bili tudi prekinitev socialnih stikov, strah pred boleznijo in izgubo bližnjih, šolanje na daljavo, nenadno povečanje časa pred zasloni in na družbenih omrežjih. Tudi gledanje v svojo sliko na zaslonu med šolskim delom lahko pri ranljivih prispeva k poudarjenemu osredotočanju na svojo telesno podobo.

Vzroki nastanka anoreksije nervoze pri otrocih in mladostnikih

Na razvoj motnje hranjenja vplivajo:

• podedovani dejavniki,
• zgodnje razvojne specifičnosti, na primer nespečnost in težave s hranjenjem v zgodnjem razvojnem obdobju,
• osebnostne značilnosti, na primer pretirana natančnost in skrbnost,
• dejavniki okolja, na primer izpostavljenost vrstniškemu nasilju ali stresnim situacijam,
• širši socialni dejavniki, na primer ideal vitkosti v medijih, zaradi katerega pa zboli le peščica ranljivih otrok in mladostnikov.

Najpomembneje je, da anoreksijo nervozo pravočasno prepoznate in čimprej poiščete strokovno pomoč pri osebnem zdravniku vašega otroka ali najstnika.