Bolečine v hrbtu po bolezni

V času epidemije koronavirusa je veliko govora o trajnih posledicah tega obolenja, tudi o bolečinah v hrbtu, ki vztrajajo še dolgo po okrevanju. Vendar pa številne raziskave za zdaj nakazujejo, da dolgotrajne bolečine v hrbtu po bolezni težko pripišemo le koronavirusni okužbi.

Zakaj zaboli prav hrbet?

Na bolečine v telesu med boleznijo, lahko pa tudi še dolgo po njej, vplivajo številni dejavniki. Močne okužbe, kot sta okužbi s koronavirusom in z virusom gripe, povzročijo sistemski vnetni odziv telesa. Sistemske okužbe tako lahko prizadenejo celoten organizem, s tem pa tudi tiste dele telesa, ki so že v osnovi bolj nagnjeni k bolečini. To denimo velja za mišične in vezivne strukture spodnjega dela hrbta.

»Ni raziskav, ki bi dokončno potrdile, da so dolgotrajne bolečine v hrbtu, sklepih in mišicah, ki po okrevanju ne izginejo same od sebe, neposredna posledica koronavirusa,« pravi dr. Zorko. Lahko zgolj predvidevamo, da okužba sproži poslabšanje prej obstoječega stanja.

Posledice sistemskega vnetja se namreč najprej pokažejo na mestih, na katerih so se težave pojavljale že pred boleznijo. »Te je posameznik pred boleznijo bodisi opazil bodisi jih ni, ker so bile še pod mejo bolečine,« pojasni dr. Zorko.

Vzroki bolečin v hrbtu

Sistemsko obolenje mejo bolečine zniža in s tem se bolezenska slika obstoječih stanj poslabša. Bolečine se lahko pojavijo le v mišicah, lahko pa izvirajo iz prej nezaznane obrabe medvretenčnih ploščic, artritisa malih hrbteničnih sklepov ali drugih, pogosto težko opredeljivih struktur spodnjega dela hrbta.

»Vsekakor pa na bolečine v mišicah, hrbtu in sklepih vpliva tudi neaktivnost in ležanje zaradi bolezni,« pravi dr. Zorko. »Že če zdravi ležite dlje časa, posebno če ležite na neprimerni podlagi ali v nepravilnem položaju, boste v določenih delih telesa, pogosto tudi v križu, začutili nelagodje. Bolezen pa te občutke seveda potencira.«

Pri bolečini niso zanemarljivi niti psihični dejavniki. Ko smo utrujeni, izčrpani, brezvoljni, tesnobni, naveličani in v stresu – ko torej doživljamo čustva, ki so običajen spremljevalec bolezni –, bolečino dojemamo bistveno drugače, izraziteje kot sicer. Bolečina – kjerkoli jo občutimo – namreč ni samo fizičen, ampak tudi psihološki element našega obstoja. Številne študije namreč dokazujejo močno povezavo med našim duševnim stanjem in dojemanjem bolečine.

Odpravljanje bolečin v hrbtu

»Okrevanje po sistemskih vnetnih boleznih je bistveno daljše kot po navadnem prehladu,« pojasnjuje dr. Zorko. »K temu spada tudi odpravljanje bolečin, ki morebiti vztrajajo po bolezni.«

Bolečin v hrbtu ali sklepih se je treba, tako priporoča fiziater, lotiti enako, kot če bi se pojavile same od sebe, ne ob bolezni. Vzroki zanje so namreč praviloma isti. Je pa treba vzroke ugotoviti, saj se bodo bolečine sicer lahko ponavljale ali celo krepile ter tako postale kronične in jih bo težje odpraviti.

Ortoped bo morda ob diagnostiki ugotovil degenerativne spremembe hrbtenice, kineziolog pa bo ugotovil, da ste morda zakrčeni zaradi sedečega in stresnega dela. Tako boste s fizioterapijo, s postopno krepitvijo šibkih mišic, s prilagoditvijo življenjskega sloga in ergonomskimi nastavitvami delovnega mesta zelo verjetno lahko ukrotili vzrok za bolečine in začeli odpravljati posledice.

Kako se lotiti bolečin v hrbtu? Oglejte si odgovore ortopeda, kineziologa in joga terapevta.

Vsekakor si po vsaki bolezni vzemite čas za postopno krepitev organizma in mišic ter za postopno pridobivanje gibalne kondicije. Predvsem poskrbite, da si boste z vadbo za zdrav hrbet koristili, in ne škodili. Pravilno izvajanje vaj naj vam prikaže strokovnjak, denimo kineziolog, in naj vam pripravi vadbeni načrt za vaše potrebe.