Bolečine v hrbtu pri otrocih in mladostnikih

Ob rednih sistematskih pregledih otrok in mladostnikov slovenski pediatri ugotavljajo, da ima približno desetina otrok težave s slabo držo. Nekatere otroke pestijo fiziološki vzroki, denimo neprimerna ukrivljenost hrbtenice, številni imajo slabo razvito obhrbtenično mišičevje, ki je bistveno za dobro držo, veliko je prekomerno težkih. Vse to so lahko vzroki za bolečine v hrbtu. Toda niso edini.

Zakaj otroke boli hrbet?

»Vsak vzrok bolečin je treba razjasniti,« pravi pediater Denis Baš, dr. med. Pomemben vzrok bolečin je lahko tudi rast. Ta namreč ne poteka enakomerno, zato lahko otroci in mladostniki izkušajo bolečine. Te so sicer najpogostejše v okončinah, pojavijo pa se tudi v hrbtu.

Bolečine v križu so pri otrocih bistveno redkejše kot pri odraslih in lahko nakazujejo resno bolezen.

Bolečine v križu pri otrocih je treba obravnavati z največjo resnostjo. Znaki, ki nakazujejo, da je stanje lahko resnejše, so:

• (rahlo) povišana telesna temperatura, ki vztraja 5 dni ali več,
• vztrajanje bolečine v križu tudi v mirovanju in ponoči,
• mravljinci v nogah in oteženo gibanje,
• utrujenost, hujšanje, slabost, glavobol.

Skrb od dojenčka do odraslega

Kljub številnim vzrokom večina težav s hrbtom pri otrocih in mladostnikih izvira iz nepravilne drže. Da bi v odraslost stopili zdravi in brez bolečin, bi moral zdrav hrbet biti vseživljenjski »projekt«.

Pediater Denis Baš, dr. med., predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, poudarja, da je v Sloveniji preventivno spremljanje otrok dobro organizirano. »Že pri dojenčkih prepoznamo pomanjkljivosti v skeletno-mišičnem razvoju in lahko ukrepamo, pozneje pa tudi spremljamo otrokov razvoj,« pravi dr. Baš. »Tako opazimo ploska stopala, odstope v rasti, ukrivljenost hrbtenice in podobno.«

Pomembno je, da otroci že od rojstva prejmejo dovolj vitamina D. Ta namreč močno vpliva na razvoj kosti in mišic.

Nekatere težave so prehodnega značaja, druge lahko vodijo v težave v prihodnosti, če se jim ne posvetimo s fizioterapijami in primerno vadbo – od rojstva naprej.

Spodbuditi in ohranjati zdravje z gibanjem

Gibanje in krepitev telesa bi morala biti obvezni del dnevnega urnika. Čas za gibanje ne bi smel umanjkati pri nikomer, še najmanj pri otrocih. »Da je to mogoče, so skoraj izključno zaslužni starši. Ti lahko privzgajajo zdrave navade, a praviloma le z lastnim zgledom,« poudari dr. Baš.

Starševska skrb za gibanje, krepitev mišic in kondicijo je najboljša naložba v otroke od rojstva naprej.

Zdrava gibalna osnova v otroštvu se namreč prenaša v odraslost. Enako se v odraslo dobo prenašajo pomanjkljivosti, ki pa se brez ukrepanja lahko še krepijo. Če ima otrok težave z ukrivljeno hrbtenico, se zaradi tega ne giba dovolj in zato tudi pridobiva odvečno težo, je to recept za začarani krog težav.

»Za zdrav razvoj in oblikovanje pozitivnega odnosa do gibanja bi morali do pozne pubertete poskusiti karseda veliko različnih športov,« opozori dr. Baš. »Pretirana specializacija samo v en šport, vsakodnevni treningi in tekmovanja ob koncu tedna lahko v obdobju razvoja povzročijo poznejši odpor do športa v celoti. Poleg tega v pediatričnih ordinacijah pogosto obravnavamo otroke, ki imajo zdravstvene težave, ki so očitna posledica osredotočenosti samo na en šport in torej samo na eno vrsto gibanja.«

Skrb za hrbet vsak dan

Primerna drža je tek na dolge proge. Vendar dr. Baš svetuje nekaj preprostih ukrepov in pravil, ki bodo prispevali k boljšemu počutju.

• Ergonomska nastavitev mize in stola: višino stola prilagodite tako, da bodo noge zavzemale kot 90 stopinj ali več, višino mize pa tako, da bodo roke na njej počivale pod kotom 90 stopinj.
• Premori med učenjem: uvedite pravilo, da otrok tudi doma vsakih 30 minut vstane od mize in opravi nekaj razteznih vaj, oči pa za nekaj minut spočije s pogledom v daljavo. Tako bo pri delu tudi učinkovitejši.
• Kolikor za zasloni, toliko v gibanju: vsaj toliko časa, kot ga otroci preživijo za zasloni, naj ga vsak dan preživijo tudi v gibanju. (Preberite še več nasvetov o rabi zaslonov.)
• Preudarna izbira načina gibanja: čim več gibanja, ki je varno in prispeva h krepitvi hrbtnih mišic (npr. vaje za moč, plavanje), in čim manj gibanja, ki slabo vpliva na hrbtenico (npr. skakanje po trampolinu).

Nenadnih rešitev za bolečine v hrbtu zaradi slabe drže ni. Slabo počutje namreč spremlja tudi pomanjkanje volje za gibanje, pojavijo se glavoboli in bolečine v vratu, otroci se težje osredotočijo na delo in so lahko tudi manj učno uspešni. Rešitev je le gibanje v zadostnih količinah.