Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Slovenija spada med endemična območja za klopni meningoencefalitis in ima eno najvišjih pojavnosti te bolezni v Evropi. Gre za resno virusno bolezen, ki jo prenaša klop in prizadene možganske ovojnice ter možganovino. Čeprav je pri nas smrtnost nizka, lahko  bolezen pusti dolgotrajne težave – kronične glavobole, motnje koncentracije in spomina, ohromelost … Specifično zdravilo za zdravljenje okužbe ne obstaja. Zato je okužbo bolje preprečiti s preventivni ukrepi. Cepljenje je najbolj učinkovita zaščita.

Kaj je klopni meningoencefalitis?

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja. Virus KME sodi v družino flavivirusov. Na človeka se najpogosteje prenese s slino okuženega klopa. Možen je tudi prenos preko nepasteriziranega mleka kužne živine, kar je izjemno redko.

Znaki klopnega meningoencefalitisa 

Pri dveh tretjinah ljudi bolezen poteka brez simptomov. Potek je običajno lažji pri otrocih in mladostnikih. Pri ljudeh s simptomi bolezen tipično poteka dvofazno. Okoli 7 do 14 dni po okužbi se pojavijo gripi podobni simptomi, povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Sledi izboljšanje, nato pa poslabšanje oziroma druga faza. Ta lahko vključuje hude glavobole, visoko vročino, slabost, bruhanje in nevrološke simptome – motnje vida, težave z govorom, motnje spomina, koncentracije, vključno z vnetjem možganov (encefalitis) ali okužbo membran okoli možganov in hrbtenjače (meningitis).

Zdravljenje KME

Pri dveh tretjinah ljudi bolezen poteka brez simptomov. Potek je običajno lažji pri otrocih in mladostnikih. Pri ljudeh s simptomi bolezen tipično poteka dvofazno. Okoli 7 do 14 dni po okužbi se pojavijo gripi podobni simptomi, povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Sledi izboljšanje, nato pa poslabšanje oziroma druga faza. Ta lahko vključuje hude glavobole, visoko vročino, slabost, bruhanje in nevrološke simptome – motnje vida, težave z govorom, motnje spomina, koncentracije, vključno z vnetjem možganov (encefalitis) ali okužbo membran okoli možganov in hrbtenjače (meningitis).

Za koga je priporočljivo cepljenje proti KME? 

V Sloveniji cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) opredeljujejo Zakon o nalezljivih boleznih, Pravilnik o določitvi Programa cepljenja in zaščite z zdravili in vsakoletni Program cepljenja in zaščite z zdravili ter Navodila za izvajanje Programa cepljenja in zaščite z zdravili.  Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik določata, da je cepljenje proti KME obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom KME. Za zaposlene, ki so zaradi narave svojega dela izpostavljeni okužbi z virusom KME, se cepljenje opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest. 

Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki bivajo, delajo oziroma prosti čas preživljajo na endemskih območjih. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Cepijo se lahko vsi odrasli in otroci, starejši od enega leta.  

Ali je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu brezplačno?

Od leta 2019 je v Sloveniji uvedeno redno cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za določene skupine prebivalstva. Za ostale je cepljenje samoplačniško.

Kako poteka cepljenje proti KME?

Osnovno cepljenje se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva intramuskularno v mišico nadlakti ali stegna. Po prvem odmerku, drugi odmerek prejmete čez 1 do 3 mesece in nato tretji odmerek čez 5 oziroma 9 do 12 mesecev, odvisno od vrste cepiva. V Sloveniji sta na voljo dve cepivi. Gre za mrtvo oziroma inaktivirano cepivo. 

Kadar je nujna čimhitrejša zaščita, lahko uporabimo »hitro shemo« cepljenja v skladu z navodili proizvajalca (drugi odmerek 14 dni po prvem, tretji odmerek 5–12 mesecev po drugem odmerku).  

Če oseba ni prejela odmerkov po shemi, ki je priporočena za dosego optimalnega rezultata, pač pa z daljšimi presledki ali je za dlje časa prekinila shemo cepljenja, se cepljenje nadaljuje z manjkajočimi odmerki do dokončanja priporočene sheme. Cepljenja ne začenjamo znova. Daljši presledki med odmerki praviloma ne zmanjšajo koncentracije protiteles po dokončanem cepljenju, vendar pa morda zaščita ni zadostna, dokler oseba ne dobi vseh potrebnih odmerkov.  

V primeru vboda klopa pred prvim odmerkom ali v času med prvim in drugim odmerkom, cepljenje ne prepreči možnosti pojava KME. Uporaba cepiva za namen zdravljenja po izpostavitvi klopu ni priporočljiva.

V primeru, da oseba nekaj dni pred začetkom cepljenja ali v času med prvim in drugim odmerkom opazi prisesanega klopa, lahko pričnemo s cepljenjem oz. nadaljujemo s cepljenjem po shemi (običajni ali hitri), vendar obenem opozorimo osebo, da vseeno obstaja možnost pojava bolezni. Zaščita s specifičnimi imunoglobulini po izpostavljenosti virusu KME se ne priporoča. 

Cepimo lahko sočasno z drugimi cepivi (živimi ali mrtvimi), vendar ne na isto mesto.   

Za dolgotrajno zaščito so potrebni poživitveni odmerki. Prvi poživitveni odmerek je potreben po 3 letih, nato pa na 5 let.  

Kdaj se je najbolje cepiti?

Cepljenje je možno vse leto, priporočljivo pa je, da prva dva odmerka prejmete pozimi ali zgodaj spomladi, preden se začne sezona klopov.

Kje se lahko cepim proti KME?

Cepljenje proti KME poteka v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.  

Kontraindikacije za cepljenje

1. Dokumentirana je huda alergična reakcija po predhodnem odmerku cepiva ali na sestavino cepiva ali na jajčne beljakovine.  

2. V primeru akutne vročinske bolezni se cepljenje začasno odloži.    

Dosedanje raziskave ne kažejo povezave med cepljenjem proti KME in nastankom avtoimunih bolezni, niti vpliva cepljenja na njihov potek. Varnost cepiva za uporabo med nosečnostjo in dojenjem ni bila ustrezno ocenjena v kontroliranih kliničnih študijah, zato cepimo nosečnice le po individualni presoji potencialnega tveganja in koristi.   

Pri imunsko oslabljenih osebah cepljenje ni kontraindicirano, lahko pa je pri njih odziv na cepljenje slabši. 

Stranski učinki cepiva proti KME 

Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je varno in učinkovito. Večina ljudi cepljenje prenese brez posebnih težav, tako kot pri vseh zdravilih, pa se lahko pojavijo stranski učinki. 

Najpogostejši stranski učinki so blagi in vključujejo bolečino na mestu injiciranja, rahlo povišano telesno temperaturo, utrujenost, slabost, glavobol in hitro minejo. Izjemno redki so nevrološki zapleti. Redkeje lahko pride do resne alergijske reakcije. V tem primeru cepljenje s tem cepivom ni mogoče.  

Ali je obisk zdravnika potreben takoj po vbodu klopa?

Ne. Čeprav se lahko klopni meningoencefalitis prenese že v nekaj minutah po prisesanju klopa, zdravnik vnaprej ne more preprečiti razvoja bolezni, če ste se okužili. Klopa lahko doma odstranite sami, nato pa spremljajte, če se pojavijo znaki bolezni.  

Cepljenje je preventivno in ne zdravi že obstoječe okužbe.

Prebolel sem klopni meningoencefalitis, ali je cepljenje zame priporočljivo?

Cepljenje ni potrebno, saj telo po preboleli okužbi razvije dolgotrajno imunost. Seveda pa ne pozabite, da klopi prenašajo tudi druge bolezni, zato so vedno potrebni še drugi preventivni ukrepi.

Vir: Povzeto po priporočilih NIJZ