Covid-19, imunost in dolgoročni obeti

Dr. Skvarč, kakšen vpliv na življenje bo imel po vašem mnenju novi koronavirus SARS-CoV-2 v prihodnosti?

Novi koronavirus bo ostal z nami, zato moramo skrbeti za higieno rok in se zavedati, da je najboljša preventiva skrb, da ne okužimo druge, ko kažemo blage simptome prehlada.

Prej se bomo navadili na prisotnost SARS-CoV-2, bolje bo. Sprejeti ga bomo morali kot del vsakdana, saj se bo po vsej verjetnosti zadržal v populaciji tako kot ostali štirje koronavirusi, ki vsako leto krožijo med ljudmi in povzročajo blažje prehlade. Nekaj procentov oslabelih ljudi pa ima lahko zaradi koronavirusov hude težave in te je in jih bo treba bolje ščititi, predvsem z odgovornim in sočutnim obnašanjem nas, ki smo zdravi in pri močeh. Sčasoma, v letu ali dveh, se bomo s SARS-CoV-2 srečali vsi. Če bomo v dobri kondiciji in ne bomo pod pretiranim stresom, jo bomo odnesli kar dobro. V veliki večini primerov bo treba samo upoštevati načelo #OSTANIDOMA, če si bolan.

Kako pa je z imunskim odzivom ljudi? Ali smo potem, ko smo preboleli covid-19, imuni?

Ljudje oziroma njihov imunski sistem ob okužbi z novim koronavirusom odgovori na 3 načine:

1. Aktivira se naravna ali prirojena imunost, ki skuša čimprej uničiti virus. Aktivne so imunske celice na sluznicah.
2. Aktivira se spominska ali pridobljena imunost, kar traja par dni. Proti virusu opremljene imunske celice napadajo virus. Prav tako se tvorijo protitelesa, ki se vežejo na z virusom okužene celice in virus. Tako označen virus nato uničijo citotoksične imunske celice.
3. Ustvari se tudi imunski spomin, kar pomeni, da bo naš imunski sistem v prihodnje, ko se bo srečal z isto varianto virusa, hitro aktiviral in uničil virus že v dnevu ali dveh, pri čemer ne bomo zboleli ali pa bomo samo blago bolni.

Ko prebolimo covid-19, smo vsaj eno sezono prehladnih obolenj zaščiteni pred virusom, če nismo hudo imunokompromitirani (bolniki z rakom, po transplantaciji kostnega mozga ali organa …).

Kot pri prehladu, so najbrž tudi pri SARS-CoV-2 možne mutacije virusa? Kaj te mutacije pomenijo za naprej?

To je RNA virus, kot virus gripe. Oba virusa sta se zmožna hitro spremeniti, vendar pa so sezonske spremembe tako majhne, da ne povečajo kužnosti virusa. Tudi stari koronavirusi, ki so z nami že zelo dolgo, se v sezoni prehladov le malo spremenijo in niso zmožni še enkrat v isti sezoni okužiti človeka, ki je prebolel koronavirusni prehlad.

Kot ste omenili, je SARS-CoV-2 RNA virus, kot virus gripe. Uspešno cepivo za gripo že imamo, kako daleč pa je razvoj cepiva za SARS-CoV-2? Kdaj ga lahko realno pričakujemo?

Cepiva za vse še dolgo ne bo. Prvi, ki se bodo mogoče pred letom 2021 cepili, bodo zdravstveni delavci in ljudje, ki bolehajo za boleznimi dihal ali srčno-žilnega sistema. Za take bolnike bi lahko bila okužba z novim koronavirusom usodna.

Kakšne pa so v tem trenutku perspektive oziroma alternative zdravljenja? Je kakšno zdravilo učinkovito? Je kakšno sorodno cepivo učinkovito do neke mere že sedaj?

Sedaj se zdravi predvsem simptomatsko. Zdravila proti covid-19 se še preizkuša. Ugotovili pa so, da bi lahko določena zdravila pomagala pri tem, da se covid-19 ne razvije iz blage v hudo obliko. Hudo obliko imajo bolj ali manj starejši ljudje, kjer pa ne vemo zagotovo, ali je zdravilo res pomagalo ali pa je bolezen izzvenela po naravni poti.

Kot že rečeno, bo virus ostal med nami. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Se bo naš način življenja spremenil? Se bomo tudi prihodnje leto spopadali z epidemijo?

V Sloveniji imamo družine, ki so prebolele koronavirus brez velikih težav, zboleli so tako majhni otroci, kot starši in prababica, stara 95 let, ki jo je še najbolje odnesla. V Sloveniji imamo stoletnico, ki je prebolela covid-19, ne da bi šla v bolnišnico, kar pomeni, da virus le ni tako nevaren za vse ljudi.

Naš način življenja se ne bo spremenil, se bomo pa morali obnašati bolj odgovorno. Bolni ne bomo hodili v službo in bolne otroke bomo zadržali doma. Cepili se bomo proti gripi, ki bo vedno povzročala več zapletov kot novi koronavirus. Otroke bomo cepili proti pnevmokoku, saj lahko bakterija pnevmokok povzroči hudo pljučnico, potem ko so dihala majhnih otrok že prizadeta zaradi novega koronavirusa. Več si bomo umivali roke, saj se bo virus jeseni vrnil.

Kakšne smernice bi priporočali ljudem v času, ki je pred nami?

Predvsem vsem priporočam, da delujete preventivno. Držite se predpisane terapije, ki jo imate. Manj se zadržujte v zaprtih prostorih. Če imate občutke tesnobe in nemoči, poizkusite odpraviti te občutke z gibanjem. Odpravite se ven, vsaj za 30 minut. Telesna aktivnost naj bo tako intenzivna, da se preznojite. Izklopite se iz socialnih omrežij. Prebirajte novice na kanalih, ki so uveljavljeni in niso pesimistično naravnani.

Ne naročajte prehranskih dopolnil. Edini prehranski dopolnili, ki dokazano delujeta, sta vitamin D in omega-3 maščobne kisline. Vitamin D naravno dobite tako, da se prepustite soncu. Zadošča pol ure sončenja na dan med 10. in 12. uro ali med 16. in 18. uro. Soncu nastavite obraz in roke do ramen. Omega-3 maščobnih kislin je največ v lososu in plavih ribah, kot so sardele ali skuše. V kolikor ste mnenja, da potrebujete aminokisline, jih na najlažji način v telo vnesete s sirotko v prahu.

Vir: NIJZ

Skratka, največ, kar lahko storite zase in za soljudi sedaj in v prihodnje je, da poskrbite za svojo odpornost z zdravim življenjskim slogom.

Najlepša hvala za izčrpne informacije in koristne nasvete.

Oglejte si tudi odgovore na nekaj najbolj pogostih vprašanj o bolezni covid-19, ki smo jih pripravili v sodelovanju z doc. dr. Miho Skvarčem.