Driska – kaj pa zdaj?

Vzroki za drisko

Vzroki so lahko različni:

• Najpogostejši vzrok so okužbe – infekcije. Virusne okužbe so pogostejše kot bakterijske. V naših krajih so vzrok okužb redko paraziti, medtem ko so na potovanjih v manj razvitih deželah bolj pogosti.
• Od neinfekcijskih vzrokov je driska pogosto stranski učinek antibiotikov (pogosto pri amoksicilinu s klavulansko kislino).
• Driska je tudi posledica laktozne intolerance ali pa alergije na hrano.
• Vzrok so lahko celiakija, vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesa in druge bolezni prebavil (popuščanje delovanja trebušne slinavke pri sladkornih bolnikih in starostnikih, preveliko izločanje želodčne kisline in druge).
• Možen virusni povzročitelj driske je tudi novi koronavirus oz. bolezen covid-19 (pogosto je pridružena povišana telesna temperatura nad 38 °C, lahko povsem brez kašlja in znakov okužbe dihal), zato je v času epidemije tudi pri takih znakih potrebno v samoizolacijo in o težavah obvestiti zdravnika, ki vas napoti na bris in razjasnitev možnosti okužbe.

Driska zaradi okužbe

V primeru okužb nastanejo težave naenkrat, odvajanje blata je večinoma zelo pogosto, tudi več kot 10- do 20-krat dnevno, ob ali pred tem nastopijo trebušni krči, prisotna je lahko povišana telesna temperatura, lahko tudi bruhanje. Običajno driska traja od tri do pet dni, lahko pa tudi sedem dni in redkeje več. Če traja več kot en teden, je smiselno pregledati blato na povzročitelja.

Ukrepi pri driski zaradi okužbe

• Najpomembnejše je nadomeščanje tekočine, ki jo z drisko izgubimo. Tu ne gre le za vodo, ampak tudi za druge pomembne snovi, zato se priporoča nadomeščanje elektrolitov in hranil. V lekarni lahko kupimo prašek, oralno rehidracijsko raztopino, ki je še posebej priročna na potovanjih, doma pa je to lahko tudi goveja ali kokošja juha in pa blago sladkani napitki (čaj, precej razredčeni sirupi). Tako dobite poleg tekočine tudi hranila in elektrolite. Zaužiti je treba vsaj tri do štiri litre tekočine dnevno.
• Ob sami driski je dehidracija redek pojav, saj večinoma lahko zaužijemo dovolj tekočine – izjema so mlajši otroci in starostniki. Kadar je prisotno tudi pogosto bruhanje, pa je nevarnost dehidracije velika in je že po pol dneva takega stanja, ki se ne umirja, potreben obisk zdravnika z oceno hidriranosti ter intravensko nadomeščanje tekočin po zdravnikovi presoji.
• Dobra ocena hidriranosti je barva urina – ta naj bo svetlo rumen do prozoren; kadar je temno rumen in je pogostost odvajanja vode redkeje kot na pet ur, smo zaužili premalo tekočin in jih je treba zaužiti več.
• Hrana naj bo kuhana, lahko prebavljiva, brez svežega sadja in zelenjave (ki sta za prebavila naporna) in pa brez svežih mlečnih izdelkov (laktoza lahko poslabša drisko v času poškodbe sluznice črevesa).
• Svetujemo probiotike (Lactobacillus GG), ki skrajšajo trajanje driske za približno en dan.
• Pri zelo pogostem odvajanju blata (več kot 10-krat dnevno) je mogoč tudi predpis zdravil, ki zmanjšajo število odvajanj. Odločitev o primernosti tega zdravljenja sprejme zdravnik.
• Zelo pomembno je preprečevanje širjenja okužbe, zato je potrebna skrb za higieno z umivanjem in razkuževanjem rok, uporabo svojih brisačk, pribora, posode.
• Dokler driska traja, je nujna odsotnost z delovnega mesta, šole ali vrtca.
• Pri otrocih je pametno cepljenje proti rotavirusni driski, ki je huda oblika virusne driske, zaradi katere tako otroci kot tudi starši in stari starši pogosto končajo na infuzijah v bolnišnici.