Herpes zoster ‒ pasavec

Slovensko različico imena pasavec je bolezen dobila po značilnem pojavu na koži v obliki pasu na eni strani telesa. Virus spi v živčnih vozličih hrbtenjače in se ob reaktivaciji razširi po živcu. Ko se okužba razširi po živčnih vlaknih, se pokaže na mestih, ki jih določen živec oživčuje. Tako območje kože imenujemo dermatom ali kožni pas.

Kako poteka bolezen herpes zoster?

Najprej občutimo močno pekočo bolečino na določenem »pasu« kože. V nekaj dneh se pojavijo rdeče lise po koži, ki se razvijejo v značilne mehurčke, polne prozorne tekočine. Ko mehurčki počijo, pustijo ranico, na kateri se oblikuje krasta, ki po dobrem tednu odpade in pusti rahlo rdečino. Ta sčasoma izzveni in na koži ne pušča brazgotin.

Običajni čas trajanja herpesa zostra je 10‒15 dni. Bolezen ne pušča brazgotin.

Herpes zoster prizadene tretjino prebivalstva. Najpogosteje so to starejši ljudje, včasih tudi mlajši. Herpes zoster ob zdravem imunskem sistemu ne potrebuje nujnega zdravljenja, a vseeno potek bolezni ni vedno ugoden.

Lokalizirane oblike herpesa zostra

Na potek herpesa zostra in morebitne zaplete vpliva predvsem to, kateri živec je prizadet, in možnost, da se virus prenese drugam po koži.

Ob neugodnem poteku se lahko zgodi prizadetost:

• očesne veje obraznega živca, kjer so prizadeti veke, polovice čela in nosu. Bolezen se lahko razširi na oko (vnetje roženice, šarenice, glavkom) in v skrajnih primerih privede do izgube vida;

• obraznega živca, kjer je prizadeta polovica obraza in ustne votline, kar povzroči hude bolečine v ustih in težave pri prehranjevanju;

• ušesnega živca, kjer je prizadet zunanji sluhovod, prisotne so lahko motnje v ravnotežju, izguba okusa in ohromitev obraznega živca;

• drugih možganskih živcev.

Razširjene oblike herpesa zostra

V redkih primerih pride tudi do razširjene ali generalizirane oblike herpesa zostra. Ta oblika nakazuje na pomanjkljivo delovanje imunskega sistema in je lahko prvi pokazatelj slabega stanja organizma.

Pri generalizirani obliki herpesa zostra je izpuščaj na koži podoben noricam in ne poteka pasasto.

V redkih primerih lahko bolezen prizadene druge notranje organe (prebavni trakt, jetra, pljuča) in možgane.

Najpogostejši zaplet pasavca je dolgotrajna živčna prizadetost ali t. i. postherpetična nevralgija. Ker gre za virusno okužbo, ki se širi po živcu, lahko ob tem živec poškoduje. To občutimo kot dolgotrajne boleče ali pekoče občutke. Za preprečitev dolgotrajnih posledic je ključno pravočasno ukrepanje.

Kako ukrepati ob herpesu zostru?

Bolezen herpes zoster je kužna.

Okužba se lahko prenese s tesnim stikom, predvsem, ko so prisotni mehurčki. Okužba se ne prenese pred pojavom mehurčkov ali ko so že prisotne kraste.

Ob sumu na pojav pasavca:

• ohranite higieno, da preprečite širjenje okužbe in morebitno dodatno bakterijsko okužbo. Prizadeto območje sterilno prekrijte, okuženega mesta se ne dotikajte in pogosteje si umivajte roke;
• obiščite zdravnika, saj s pravočasnim protivirusnim zdravljenjem (po presoji zdravnika tudi analgetičnim in lokalnim zdravljenjem) lahko skrajšate potek bolezni in preprečite zaplete;
• izogibajte se stiku z rizičnimi osebami.

Ali cepljenje pomaga?

Cepljenje zmanjšuje tveganje za razvoj pasavca in dolgotrajne bolečine (postherpetične nevralgije). Priporočljivo je za starejše od 60 let (za imunsko oslabljene le po presoji zdravnika). Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva pri izbranem zdravniku ali po predhodnem telefonskem naročilu v ambulantah območnih enot NIJZ.

Ali lahko preprečimo herpes zoster?

Kot pri večini okužb je tudi tukaj ključna preventiva. Predvsem poskrbite za krepitev splošnega imunskega sistema z redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo in redno prehrano ter skrbjo za psihično zdravje.