Izguba voha

Kako vohamo?

V zgornjem delu nosne votline se v nosni sluznici nahajajo živčni končiči, ki zaznavajo vonj. Ob prihodu v nos molekule vzdražijo izrastke na živčnih končičih in to vzdraženje prenese impulz do olfaktornega bulbusa, od tod pa po olfaktornem (vohalnem) živcu do centra v možganih, ki informacije analizira in jih interpretira kot različne vonje.

Motnje voha

Najpogostejša motnja je anozmija ali popolna izguba voha. Ker je razlikovanje okusov pomembno povezano z vohom, bodo ljudje najhitreje odkrili motnjo voha, če hrana ne bo imela okusa. Delno izgubo voha imenujemo hipozmija, preobčutljivost na vonjave hiperozmija (je mnogo redkejša od izgube voha), spremenjen voh pa disozmija. V določenih primerih se lahko pojavijo tudi olfaktorne halucinacije v smislu kratkotrajneizzizgubaga zaznavanja intenzivnih neprijetnih vonjav.

Kako pride do motnje voha?

Do motnje voha lahko pride zaradi nepravilnosti na katerem koli delu zaznavne poti od nosu do možganov.

Voh je lahko okvarjen pri motenem prehodu skozi nos zaradi bolezni nosne sluznice – na primer ob prehladu ali alergijskem rinitisu, ko je sluznica močno zadebeljena in je v nosu prisotne več sluzi. V teh primerih prihaja običajno do slabše sposobnosti voha. Ravno tako je pretok zraka moten pri polipih nosne sluznice.

Spremenjen voh se lahko pojavlja pri okužbah v področju sinusov ali pri delnih okvarah olfaktornega živca. Opažajo ga tudi v sklopu depresije, lahko pa je posledica slabe ustne higiene in okužb v ustni votlini, kar posledično vohamo.

Med resnejša stanja, ki povzročajo motnje voha, prištevamo procese, ki so lokalizirani v olfaktornem bulbusu ali živcu oziroma v njuni bližini (frontobazalni tumorji), ter poškodbe lobanje in možganov, kjer je prišlo do zloma sitke.

V primeru okvare senčnega režnja, tudi v primeru epilepsije z žariščem v tem režnju lahko pride do halucinacij voha.