Kaj je laringitis in kako ga zdraviti?

Ste hripavi ali ste izgubili glas? Morda imate laringitis. Preberite, kaj so vzroki, kako prepoznati simptome, kako lahko težave lajšate doma in kdaj je potreben obisk zdravnika.

Laringitis je medicinski izraz za vnetje in oteklino grla. Največkrat se srečujemo z akutnim laringitisom. Je pogosta bolezen, ki se pojavlja predvsem v jesenskem in zimskem času, ko so na pohodu virusi, ki povzročajo okužbe zgornjih dihal.

Za laringitisom lahko zbolijo otroci in odrasli.

Glavni simptom je hripavost oziroma spremenjen glas ali celo izguba glasu. Bolezen je samoomejujoča ter se pozdravi v 14 dneh. Simptome lajšamo s splošnimi ukrepi, med katerimi je najpomembnejši glasovni počitek, in zdravili.

Bolj dramatičen potek je možen pri dojenčkih in majhnih otrocih, če se hkrati vname sluznica sapnika. Takrat govorimo o laringotraheitisu. Simptomi laringitisa, ki trajajo več kot tri tedne, govorijo v prid kroničnemu vnetju ali drugim vzrokom ter zahtevajo pregled pri zdravniku, tudi specialistu otorinolaringologije.

Kaj povzroča laringitis?

  • okužbe z virusi (najpogosteje), bakterijami ali glivicami,
  • gastroezofagealni refluks (GERB),
  • alergije,
  • kajenje,
  • prekomerno uživanje alkohola,
  • izpostavljenost dražljivim snovem ali kemikalijam,
  • sinuzitis, bronhitis,
  • glasovna obremenitev ali celo zloraba glasu,
  • avtoimunske bolezni.

Simptomi laringitisa

Najpogostejši simptom vnetja grla je hripavost oziroma spremenjen glas, lahko celo izguba glasu.

Drugi simptomi laringitisa:

  • drugi simptomi okužbe dihal (zamašen nos, izcedek, utrujenost, slabo počutje, vročina),
  • bolečina v grlu,
  • draženje in pokašljevanje, tudi kašelj,
  • bolečina pri požiranju,
  • občutek tujka ali pritiska v grlu,
  • občutek suhe sluznice,
  • oteženo dihanje.

Laringitis pri otroku

Simptomi vnetja grla pri otrocih so enaki kot pri odraslih. Prav tako gre večinoma za virusno vnetje, ki ima blag potek in dodatna skrb ni potrebna. Če gre za pridruženo vnetje sapnika, govorimo o laringotraheitisu, ki najpogosteje prizadene dojenčke in majhne otroke, stare od 6 mesecev do 3 let. Zanj je značilen pojav lajajočega kašlja in oteženega glasnega dihanja (stridorja). Lahko pride tudi do dihalne stiske, kar je glavni razlog, da starši hitro pripeljejo otroka na pregled k zdravniku.

Niste prepričani, ali mora otrok k zdravniku? V sklopu zavarovanja Zdravnik 360 je za vas ali vaše otroke do 18. leta za posvet na daljavo na voljo zdravnik specialist družinske medicine, pediatrije ali drugi strokovnjaki.

Ali je laringitis nalezljiv?

Če gre za virusno ali bakterijsko vnetje, je laringitis nalezljiv. Prenaša se kapljično, prek izločkov iz dihal okužene osebe, podobno kot druge okužbe zgornjih dihal. Za preprečevanje širjenja okužbe se priporočajo splošni ukrepi, kot sta uporaba zaščitne maske ter razkuževanje rok in okuženih površin.

Kako dolgo traja laringitis?

Akutni laringitis je samoomejujoča bolezen. Spontano se pozdravi v 14 dneh. Pri glasovnih obremenitvah ali neupoštevanju glasovnega počitka v času akutne okužbe prekomerno napenjamo mišice grla, zaradi česar lahko pride do funkcionalne glasovne motnje, ki vztraja tudi po tem, ko drugi znaki akutnega vnetja izzvenijo.

Če simptomi trajajo več kot 3 tedne, gre za kronični laringitis.

Kako zdravimo akutni laringitis?

Večina bolnikov z lažjim potekom bolezni ne potrebuje obiska pri zdravniku. Če gre za težji potek, na primer ob dihalni stiski, visoki vročini, ki vztraja dalj časa, izkašljevanju gnojnega ali krvavega izmečka, se obrnemo na izbranega ali dežurnega zdravnika. Diagnoza laringitisa se postavi že na podlagi simptomov in klinične slike. Zdravnik se lahko odloči za dodatne preiskave, kot so preiskave krvi ali slikanje pljuč (RTG), slednje predvsem, če sumi na pljučnico. Le redko je potreben pregled pri specialistu ali hospitalizacija. Pregled pri zdravniku je potreben, če simptomi trajajo več kot tri tedne. Zdravljenje je predvsem simptomatsko.

Splošni ukrepi in zdravila, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje akutnega laringitisa:

  • počitek in ustrezna hidracija,
  • glasovni počitek – molčimo ali govorimo čim manj, izogibamo se vpitju in šepetu,
  • opustitev kajenja,
  • izogibanje dražilnim snovem in alergenom,
  • protibolečinska zdravila (analgetiki),
  • pastile in sirupi za zmanjševanje draženja sluznice,
  • vlažne inhalacije,
  • inhalacije s protivnetnimi zdravili (v ambulanti izbranega zdravnika),
  • antibiotiki (izjemoma v primeru bakterijske okužbe),
  • antitusiki (zdravila proti kašlju),
  • zdravila za gastroezofagealno bolezen.

Kako zdravimo kronični laringitis?

Kot smo že omenili, če simptomi vztrajajo ali se stanje slabša, posumimo na kronični laringitis in druge diagnoze, kot so vozliči in polipi grla, funkcionalne glasovne motnje, okvara povratnega živca, papilomatoza grla, pri dolgoletnih kadilcih pa tudi na raka. V takih primerih je potrebna napotitev na otorinolaringološki pregled.

Diagnoza kroničnega laringitisa temelji na pregledu grla, ki ga opravi zdravnik specialist otorinolaringologije, saj grlo ni dostopno direktnemu pregledu skozi usta (vidimo le v žrelo).

Zdravljenje kroničnega laringitisa je večinoma vzročno. Treba je odpraviti ali omiliti škodljive dejavnike, kot so glasovne obremenitve, neugodne mikroklimatske razmere, dim in kajenje, ter izvajati ukrepe proti laringofaringealnemu refluksu, pridruženi astmi in alergiji. Glede na vzrok se lahko predpišejo ustrezna zdravila ali pa se bolnika napoti na dodatne preiskave in preglede.

O grlu

Grlo je dihalni organ v sprednjem delu vratu. Ogrodje grla tvorijo hrustanci in mišice, notranjost je prekrita s sluznico. Navzgor se grlo odpira proti spodnjemu žrelu, navzdol se nadaljuje v sapnik. Za grlom je požiralnik, pred njim pa vratne mišice. V grlu sta pomembni sluznični gubi, glasilki, ki nam omogočata tvorbo glasu. Poleg dihalne poti in tvorbe glasu ima grlo pomembno vlogo pri zaščiti spodnjih dihal. V predelu obročastega (krikoidnega) hrustanca, ki je pod glasilkama, je grlo najožje. Če se ob vnetju na tem mestu pojavi oteklina, lahko nastane dihalna stiska, predvsem pri majhnih otrocih.

Navodila za dober glas:

  1. Skrbimo za zadostno uživanje tekočine (voda, izogibamo se alkoholnim in gaziranim pijačam).
  2. Izogibamo se kajenju in dražilnim snovem.
  3. Izboljšamo mikroklimatske razmere v prostoru (prezračevanje, vlaženje).
  4. Izboljšamo akustične pogoje v prostoru (zmanjšamo hrup v ozadju).
  5. Prilagodimo glasovne obremenitve lastnim zmogljivostim.
  6. Ne zlorabljamo glasu (ne kričimo, ne šepetamo, govorimo s sproščenim glasom).
  7. Pri govoru se obrnemo in približamo k poslušalcu.
  8. Pri govoru in petju stojimo ali sedimo vzravnano.
  9. Ne govorimo prehitro, natančno oblikujemo glasove.
  10. Ne govorimo predolgo (privoščimo si počitek, upoštevamo ločila, monolog spremenimo v dialog).
  11. Glasovno obremenitev enakomerno porazdelimo čez dan in teden (za poklicne govorce, pedagoške delavce).
  12. Za pridobitev pozornosti uporabljamo akustične pripomočke (zaploskamo, uporabimo piščalko).
  13. Skrbimo za dobro telesno pripravljenost/kondicijo.
  14. V primeru hripavosti upoštevamo glasovni počitek.
  15. Upoštevamo navodila za preprečevanje gastroezofagealnega refluksa.

Navodila za dober glas povzeta po: Hočevar-Boltežar, Irena: Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora; Pedagoška fakulteta UL, 2008.

O avtorju
Marko Novak
dr. med., specialist otorinolaringologije
Po uspešno zaključenem študiju na Medicinski fakulteti na Reki, opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu je sprva delal v ambulantah družinske medicine, urgenci ter opravljal raziskovalno delo na Institutu Jožef Stefan. Specializacijo iz otorinolaringologije je opravljal v Splošni bolnišnici Novo mesto, UKC Ljubljana in UKC Maribor, kjer je leta 2016 uspešno opravil specialistični izpit.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.