Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

Ravno alergije so v tem letnem času zelo pogoste in posledično pri bolnikih ob trenutni epidemiološki situaciji povzročajo strah in zaskrbljenost. Da bi lažje razločili med obema stanjema, bom v nadaljevanju opisala podobnosti in razlike v poteku enega in drugega.

Kako vemo, da gre za prehlad?

Prehlad je najpogostejša okužba v vseh starostnih obdobjih. Odrasla oseba za prehladom povprečno zboli tri- do petkrat letno, otroci pa še pogosteje. Povzroča ga lahko preko 200 različnih virusov.

Okužba se prenaša z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku po tem, ko obolela oseba kihne ali zakašlja, lahko pa tudi z dotikanjem okuženih površin in prenosom v usta ali nos. Okužba se hitro širi v zaprtih kolektivih. Družinski člani običajno zbolevajo v razmiku enega do pet dni.

Diagnozo običajno postavimo s kliničnim pregledom, zdravimo pa le simptomatsko, torej z lajšanjem motečih simptomov. Med simptomi so najizrazitejši izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, solzenje oči, suh kašelj, lahko tudi blago povišana telesna temperatura in blag glavobol.

Zdravljenje prehlada

Pri zdravljenju je pomemben počitek, dobra hidracija, pomagamo si lahko z grgranjem tople slane vode, z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino, inhalacijami ter uporabo nosnih dekongestivov.

Gre za benigno stanje, ki mine samo od sebe, redko pa se zaplete na primer z vnetjem sinusov ali srednjega ušesa, akutnim poslabšanjem astme ali okužbo spodnjih dihal.

Prehlad običajno traja sedem dni, simptomi so najintenzivnejši med drugim in četrtim dnevom bolezni. Nato postopoma izzvenijo. Pri 25 % bolnikov ostane trdovraten kašelj, ki lahko traja še več tednov.

Kako vemo, da nas muči seneni nahod?

Seneni nahod ali alergijski rinitis imenujemo skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri preobčutljivih osebah po stiku z alergeni, ki jih vdihnejo.

Alergeni so sicer neškodljive snovi, na katere se bolnikov imunski sistem neustrezno in burno odzove. Inhalacijski alergeni so lahko tisti iz zunanjega okolja (pelodi trav, dreves, zeli ter plesni) ali iz notranjega okolja (pršice, žuželke, živalski izločki, glive ter plesni).

Glede na tip alergena ločimo sezonski ali celoletni alergijski rinitis. Sum postavimo z natančno anamnezo ter kliničnim pregledom, dokončno diagnozo pa potrdimo s kožnimi vbodnimi testi in krvnimi preiskavami z dokazovanjem protiteles proti specifičnim alergenom. Te preiskave izvaja alergolog ali otorinolaringolog.

Bolezen se kaže s kihanjem, zamašenim nosom, vodenim izcedkom iz nosu, občutkom srbenja v nosu, očeh, ustih in žrelu, lahko tudi po koži, veznice so pordele, oči se solzijo, lahko se pojavi oslabljen voh, kašelj in pri hujšem poteku še glavobol.

Bolezen je benigne narave, lahko pa močno slabša kvaliteto življenja. Težave običajno trajajo daljši čas. V primeru sezonskega rinitisa težave sovpadajo s cvetenjem določenih rastlin, v primeru celoletnega rinitisa pa s stikom z znanim alergenom.

Oglejte si posvet o senenem nahodu in alergijah, v katerem se pogovarjamo z asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine iz Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije v UKC Ljubljana. 

Zdravljenje senenega nahoda

Praviloma zdravimo le moteče simptome – uporaba sistemskega antihistaminika, nosnega dekongestiva ali kortikosteroidnega pršila ter antihistaminika v obliki kapljic za oči.

V primeru hudih težav je v določenih primerih možna tudi imunoterapija, torej zdravljenje z izpostavljanjem majhnim odmerkom alergenov v obliki podkožnih injekcij ali zdravil, ki jih bolnik zaužije z namenom, da se telo nanje »navadi« in postanejo simptomi blagi.