Koliko vas stane bolniška odsotnost?

Za bolniško odsotnost štejejo vse odsotnosti z dela, zaradi bolezni, poškodb in drugih upravičenih zdravstvenih razlogov, denimo zaradi skrbi za družinskega člana ali darovanja krvi.

Zaposleni so leta 2021 v povprečju zabeležili 19 dni bolniške odsotnosti – 24 dni ženske in 16 dni moški.

Bolniške odsotnosti naraščajo s starostjo, v zadnjih letih se povečuje tudi dolžina bolniške odsotnosti. Tudi število dni bolniških odsotnosti v Sloveniji se vztrajno viša, z 11 milijonov bolniških dni v 2014 s na skoraj 18 milijonov v 2021.

Delno je povečevanje bolniških odsotnosti pripisati tudi višji zaposlenosti, a trend je jasen. Vse bolj smo bolni in vse več bolniških dni potrebujemo.

Kdo plača bolniško?

Vaš osebni zdravnik določi, ali ste upravičeni do bolniške odsotnosti do 20 dni. O daljši odsotnosti presoja komisija, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo leta 2022, je namreč prvih 20 delovnih dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca (v preteklosti je bilo to 30 dni), nadaljnji dnevi pa so v breme ZZZS.

Zaradi tega bolniške odsotnosti posebno močno prizadenejo samozaposlene, rejnike, kmete in vrhunske športnike, ki nimajo delodajalca.

Bolniško nadomestilo za prvih 20 delovnih dni odsotnosti je v primeru samozaposlenih, ki nimajo delodajalca, v njihovo breme, hkrati pa imajo zaradi bolezni še izpad dohodka.

Obstaja le nekaj izjem, pri katerih vsem, tudi samozaposlenim, bolniško nadomestilo krije ZZZS v celoti.

Koliko izgubite z bolniško?

Seveda sta bolezen ali poškodba neprijetni že sami po sebi, še neprijetno pa je, če ste zaradi njiju ob prihodek, kot ste ga vajeni. Bolniško nadomestilo je le v nekaterih primerih enako vaši osnovni plači, ki jo sicer prejemate, v številnih primerih pa ni tako.

Višina bolniškega nadomestila po razlogih

*Poškodba pri delu, ki vključuje reševanje in pomoč ob nesrečah, reševalne in športne akcije ter naloge vojaške službe in civilne zaščite.

Vir informacij: ZZZS, 27. 9. 2022

Nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti je odvisno od osnove za nadomestilo ter razloga in trajanja odsotnosti. Delodajalec oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije osnovo za nadomestilo izračuna na podlagi:

• povprečne mesečne plače in nadomestil, ki ste jih prejeli v koledarskem letu pred bolniško odsotnostjo, ali
• povprečne osnove za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred odsotnostjo.

Poglejmo primer. Če si denimo v prostem času poškodujete koleno in ste na bolniški 3 tedne, boste tudi, če ste zaposleni, ob najmanj 30 % siceršnjega zaslužka v tem času.

PRIMER IZRAČUNA VIŠINE BOLNIŠKE IN IZGUBE ZASLUŽKA:

Čas trajanja bolniške odsotnosti: 15 delovnih dni oziroma 120 delovnih ur

Bruto plača tekočega meseca: 1.520 EUR

Število delovnih ur v tekočem mesecu: 168

Vaša osnovna bruto urna postavka: 9,05 EUR

Višina nadomestila v času bolniške odsotnosti: 760,2 EUR

Višina siceršnje plače v tem času: 1.086 EUR

Razlika: 325,8 EUR

V treh tednih, kolikor ste bili na bolniški, ste prejeli kar 325 evrov manj, kot bi jih prejeli, če bi hodili v službo. Vsak izgubljen dan za čakanje na obravnavo se pozna tudi v vašem žepu.

Bolniška brez finančnih izgub?

Kako na bolniško čim manjkrat? V prvi vrsti dobro skrbite zase – za svoj hrbet in držo, za svoje srce, za samopregledovanje in samoopazovanje, zdravo življenje ...

Pa se bo vendarle zgodilo, da boste bolni oziroma poškodovani. Takrat je najpomembnejše hitro okrevanje.

S hitrim okrevanjem ne boste poskrbeli le za hitro vrnitev na delo in manjši izpad dohodka. Tudi vaša bolezen ali poškodba zaradi čakanja ne bo napredovala, ampak se bo hitro in učinkovito rešila, vi pa se boste lahko vrnili zdravi v svoj vsakdan.