Menopavza in prehrana

Z napredkom znanosti in tehnologije, zlasti na področju medicine, se življenje ni le podaljšalo, temveč se je izboljšala tudi njegova kakovost.

Večina žensk preide v menopavzo nekako po 50. letu. Čas menopavze bi moral biti najlepši čas v življenju, saj smo v večini primerov sledile svojemu »klicu«, smo čustveno dozorele in bolj samozavestne kot kadarkoli prej. Pred nami je nešteto novih možnosti, ki jih pred tem življenjskim poglavjem zaradi takih ali drugačnih omejitev nismo mogle uresničiti.

Zakaj bi nam nevšečnosti, ki spremljajo menopavzo, preprečile uživati sadove preteklega dela?

V času menopavze se v telesu ženske dogajajo velike spremembe, ki so bolj ali manj povezane s padcem ženskih hormonov, estrogenov. Te spremembe se ne kažejo zgolj kot vsem poznani nadležni znaki oziroma simptomi, temveč gre za precej bolj kompleksno situacijo.

Številne študije so namreč ugotovile, da se pri ženskah, ki pridejo v menopavzo, drastično poveča tveganje za nastanek najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza in druge bolezni, ki so povezane s prekomerno telesno težo).

Kako lahko preprečimo oziroma zaviramo nastanek teh kroničnih bolezni?

Razvoj teh bolezni, zlasti sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni, je tesno povezan z dejstvom, da pri ženskah v času menopavze pride do povečanja abdominalne (trebušne) maščobe. V starejših letih smo manj aktivni, naša prebava pa se upočasni, zato se vsaka hrana, ki se ne uporabi za delo (energijo), kopiči v obliki maščobe, zlasti v predelu trebuha.

Kako zmanjšati težave na področju prebave?

Prebavo lahko izboljšamo na veliko načinov. Pri kroničnem zaprtju gre lahko za več vzrokov, od premajhnega pitja tekočin (zlasti vode), premajhnega vnosa vlaknin, prekomernega vnosa sladkorja in prevelike količine živil iz bele pšenične moke.

Vzroki za težave z drisko so najpogosteje slabo prebavljanje laktoze (mlečnega sladkorja), fruktoze (sladkorja v sadju) in porušena črevesna flora, tj. pomanjkanje probiotičnih črevesnih bakterij (»koristnih bakterij«) ali prebiotikov (hrana za probiotike, topne vlaknine). Do neuravnovešene črevesne flore pride, ko se število probiotičnih bakterij zniža, njihovo mesto v črevesju pa zasedejo t.i. patogene bakterije.

Neuravnovešena črevesna flora lahko nastane kot posledica neustrezne prehrane, zaradi antibiotičnih terapij (uničijo tako patogene bakterije kor tudi probiotične bakterije) oziroma drugih zdravil, ki jih pojemo in se vsrkajo v sluznico črevesja.

Najboljši recept za izboljšanje prebave v vseh obdobjih življenja pa je GIBANJE.

Ker pa »za vsako bolezen rož'ca raste« (iz filma Kekec), lahko tudi te težave odpravite ali vsaj omilite.

Kako zmanjšati težave na drugih področjih?

Pri težavah s spanjem in razdražljivostjo lahko pomagajo sivkin čaj ali pa baldrijanove kapljice, ki jih nakapljamo v pijačo, preden gremo spat. Prav tako se lahko poslužujemo trika naših babic, ki so v posteljo oziroma na vzglavnik namestile posušeno sivko. Tako sivka kot baldrijan na nas delujeta pomirjevalno, zaradi česar napetost popusti in lažje zaspimo.

Oblivanje valov je lahko zelo neprijetna težava, zlasti če se znajdemo v javnem prostoru in se ne moremo preobleči. Pri preprečevanju tega simptoma si lahko pomagate z izdelki iz črne detelje (Trifolium pratense) ali grozdnate svetlike (Cimicifuga racemosa).

Pogoste so tudi težave s suhostjo nožnice, kar lahko vodi do upadle spolne sle. Evropsko tržišče je polno pripravkov (od krem do gelov), ki poskrbijo za vlažnost vagine.

Na tem mestu je pomembno omeniti še enega od najpogostejših pojavov, in sicer inkontinenco. Z leti, po porodu in morda tudi zaradi telesne neaktivnosti pride do oslabljenja mišic medeničnega dna, kar povzroči uhajanje urina.

Poleg vložkov in hlačnih plenic, ki so na voljo, lahko situacijo na daljši rok omilimo z dnevnim izvajanjem Keglovih vaj, pri katerih s stiskanjem in popuščanjem mišic medeničnega dna te okrepimo in na ta način povečamo nadzor nad uhajanjem urina.

Kot smo omenili na začetku, so vse te težave povezane z upadom ženskih spolnih hormonov, zato je morda najprimerneje, da jih v telo vnesemo sami. Možnosti je veliko, ena je v obliki hrane npr. z izdelki iz soje, saj vsebuje t.i. fitoestrogene (rastlinske estrogene), ki učinkujejo v našem telesu kot nam lastni hormoni – estrogeni.

Če ne marate soje in bi vas zanimal bolj medicinski pristop, se pogovorite s svojim osebnim zdravnikom o možnosti prejemanja nadomestne hormonske terapije.

Vse našteto so le predlogi, kako izboljšati kakovost svojega življenja v času menopavze. Odločitev je v vaših rokah. Dovolite, da se jesen življenja pokaže v najlepših barvah.