Mišična oslabelost po poškodbi ali dolgotrajni imobilizaciji

Značilnosti mišične oslabelosti

Kadar pride do poškodbe kosti ali sklepa in posledično imobilizacije (npr. v mavcu ali longeti) ter v primeru dolgotrajnega ležanja zaradi drugih bolezni, pričnejo skeletne mišice atrofirati. To pomeni, da pričnejo izgubljati na masi in moči, saj niso aktivne. Poleg tega se spremenijo tudi po sestavi, saj maščobne celice do neke mere nadomestijo mišična vlakna.

Dlje kot traja imobilizacija, večja je izguba mišične mase in dlje časa je potrebno za okrevanje ter povrnitev normalne funkcije. Še težja in dolgotrajnejša je rehabilitacija pri ljudeh, pri katerih je bila že pred poškodbo prisotna sarkopenija (izguba mišične mase in moči kot posledica procesov staranja). Ti ljudje so na žalost zaradi sarkopenije tudi bolj nagnjeni k padcem in zlomom in smrtnost po poškodbi je pri njih višja.

Največja izguba mišične mase se zgodi v prvem tednu imobilizacije. Izgubljali naj bi okoli 0,5 % mišične mase na dan, pri čemer se ta vrednost razlikuje glede na starost, spol, stopnjo treniranosti in splošnega telesnega stanja pred poškodbo ter prizadeto področje. Kljub temu si je potrebno v prvem tednu vzeti dovolj časa za počitek in okrevanje, saj s tem pripomoremo k boljši kasnejši rehabilitaciji.

Kako lahko pripomoremo k hitrejšemu okrevanju pri mišični otopelosti?

Načrtna okrepitev mišične skupine pred posegom

Kadar imamo načrtovan operativni poseg, po katerem bo potrebna imobilizacija ali predvidevamo dolgotrajnejše ležanje, je smiselno pred operacijo načrtno okrepiti mišično skupino, ki bo prizadeta, ali pridobiti na splošni kondiciji in mišični masi.

Zadosten vnos beljakovin

Po poškodbi je potrebno poskrbeti za zadosten vnos beljakovin. Beljakovine so namreč sestavljene iz aminokislin, ki so potrebne za izgradnjo mišičnih celic. Zdrav odrasel človek potrebuje okoli 0,8 g beljakovin na kg telesne teže, starejši od 65 let pa okoli 1,2 g beljakovin na kilogram telesne teže. Najbolje je kombinirati vnos beljakovin tako živalskega kot tudi rastlinskega izvora.

Dobri viri živalskih beljakovin so pusto meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca ter morski sadeži. Najboljši viri rastlinskih beljakovin so stročnice, žita in oreščki.

V primeru, da ne moremo vnesti dovolj beljakovin s hrano ali če gre za poškodbo pri športnikih, lahko posežemo po beljakovinskem prehranskem dopolnilu, ki vsebuje aminokislino levcin, ki naj bi spodbujala tvorbo mišičnih vlaken in celo pospeševala obnavljanje mišičnih vlaken ter hkrati preprečevala nadaljnjo razgradnjo mišic.

Omega 3 maščobne kisline in kreatin

Ugoden učinek na mišično izgradnjo naj bi imeli tudi omega 3 maščobne kisline ter kreatin, ki naj bi pripomogel k zmanjšanju upada mišične moči.

Fizioterapija

Nazadnje omenjam še fizioterapijo, ki je izredno pomembna v procesu rehabilitacije. Sprva lahko že mišična elektrostimulacija pomaga aktivirati mišice na nadzorovan in varen način, brez da bi vplivala na kosti in sklepe, da se preprečuje propadanje mišic. Sledi izvajanje vaj za ohranjanje gibljivosti sklepov in vaje za krepitev mišične moči, ko je za to varen čas. Pomembno je, da z naučenimi vajami nadaljujemo čim dlje po poškodbi, da bi dosegli čim boljši rezultat rehabilitacije.