Moški in zdravje: od malčkov do odraslih moških

Moški so zaradi svoje telesne sestave, zlasti zaradi več mišične mase ženske, že od nekdaj veljali za močnejši spol. Vpogled v strukturno porazdelitev prebivalstva glede na spol razkrije tudi, da je življenjska doba močnejšega moškega spola v povprečju 5,5 leta krajša od ženskega (78,5 v primerjavi s 84 leti). Zakaj je temu tako?

Zakaj torej močnejši spol živi krajši čas?

Razlogi so precej jasni. Kljub ženski emancipaciji in enakopravnosti moški v povprečju še vedno opravljajo bolj fizično naporne poklice in imajo v povprečju manj zdrav življenjski slog (sedeči poklici, bolj pogosto uživanje alkohola in kajenje cigaret), kar pa je najslabše: običajno ne skrbijo toliko za svoje zdravje kot ženske.

Prehrana od malčkov do najstnikov

V času zgodnjih otroških let se prehrana malčkov moškega spola ne razlikuje bistveno od prehrane nasprotnega spola. Šele nekako tik pred puberteto postanejo prehranske potrebe obeh spolov nekoliko drugačne. Pri obeh spolih je polno dojenje v prvem letu življenja ne samo zelo povezano z manj težavami z debelostjo kasneje v življenju, temveč tudi s splošnim zdravjem v odrasli dobi. Med samim dojenjem dojenček dobi hranila in energijo za zdravo rast in razvoj, poleg tega pa tudi protitelesa, ki so kasneje pomemben del imunske obrambe.

Prazna vreča ne stoji po konci

Do večjih sprememb glede na spol pride pozneje, zlasti pri energijskih potrebah in potrebah po beljakovinah, nato tudi po drugih hranilih. Energijske potrebe pri dečkih, starih od enega do pet let, znašajo od 800 do 1500 kcal.

Vir energije naj bodo v največji meri ogljikovi hidrati, nekoliko manj maščobe (30–40 %) in še manj beljakovine. V obdobju rasti dečkov je ključen zlasti zadosten vnos beljakovin (0,8–1,3 g/kg telesne teže na dan) in kalcija.

Beljakovine poleg tega, da so osnovni gradniki telesa (celic, mišic, kosti), sodelujejo tudi pri številnih fizioloških procesih. Najboljši vir beljakovin so živila živalskega izvora (meso, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki), saj jih telo lahko najbolje predela in izkoristi.

Kakšne so potrebe po kalciju in kako jih zadovoljiti?

V starosti od štiri do deset let naj bi otroci zaužili 800 mg kalcija na dan, pri starosti od 11 do 17 let pa 1150 mg na dan.

Dnevno potrebo po kalciju (800 mg/dan) otrok zadovolji, če zaužije: 2 dl mleka (posneto, nizkomaščobno), 150 g navadnega jogurta (nizkomaščoben) in 50 g mocarele dnevno.

Pred vstopom v šolo in samim šolanjem deček nujno potrebuje tudi jod, ki je ključen za razvoj možganov, delovanje ščitnice in za zdravje telesa na splošno. Najdemo ga v morski hrani, kuhinjski soli, jajcih, algah in mlečnih izdelkih. Dnevne potrebe otrok in adolescentov (od drugega do 13. leta starosti) po jodu po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije znašajo od 70 do 130 µg na dan (odvisno tudi od telesne teže).

Pri odraščajočemu dečku je treba poudariti tudi pomembnost hranljivih malic, in sicer dveh do treh dnevno, ter redne zmerne fizične aktivnosti (60 min/dan).

Odrasel moški, zdravje in prehrana

Nobena vesoljska znanost ni, da imajo moški drugačne potrebe po mikro- in makrohranilih kot ženske. Skupno obema spoloma je, da pride do deficitov hranil, če se ne prehranjujeta zdravo in uravnoteženo, to pa dolgoročno lahko vodi do bolezni oziroma bolezenskih stanj.

Hrana in neplodnost? Lahko na moško (ne)plodnost kako vplivamo?

Pretežno sedeč življenjski slog z nezdravim načinom prehranjevanja (veliko sladkorja, soli, mastne hrane) največkrat vodi v prekomerno telesno težo ali celo debelost. To ima lahko za številne moške, ki si želijo v bližnji prihodnosti svoje družine, negativne posledice, in sicer neplodnost. Omenjeno dejstvo je lahko zelo šokantno za vsakega posameznika, pa vendar je za velik del moškega prebivalstva rešljivo.

Na plodnost lahko vplivajo moški sami, in sicer z rednim gibanjem, izogibanjem uživanja alkoholnim pijač (za odraslega moškega se priporoča do maksimalno 2 dl rdečega vina dnevno) in zdravim ter uravnoteženim načinom prehranjevanja. Pri tem je treba izpostaviti pomembnost uživanja naslednjih snovi: koencima Q10 (divjačina, srce goveda ali prašiča, jetra goveda ali prašiča), cisteina (svinjsko, goveje meso, perutnina, jajca itn.), likopena (guava, paradižnik, lubenica, itn.) ter cinka oziroma selena (morski sadeži, jetra, puran, oreščki, gobe, jajca).

Moški, rak in prevencija

Rak prostate je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2020 eden od najpogostejših rakov pri moških. Na podlagi študij o prevenciji raka prostate na področju prehrane je bilo ugotovljeno, da lahko pri zaviranju njegovega nastanka oziroma nadaljnjega razvoja pomaga dnevno uživanje velike količine paradižnika (zaradi likopena), soje (zaradi izoflavonov) in vsaj sedmih skodelic zelenega čaja (zaradi katehina).

Hormoni delajo težave tudi moškim – plešavost

Moški spolni hormon testosteron daje moškim v reproduktivni dobi značilen moški izgled (mišičasto telo, poraščenost itn.), po drugi strani pa je lahko posredno povezan z za mnoge moške ne preveč privlačno estetsko pomanjkljivostjo plešo (androgeno alopecijo). Slednja se razvija, ko iz testosterona nastane stranski produkt, t. i. dehidrotestosteron. Sintetični azasteroid finasterid se nepovratno veže na encim, ki bi v nasprotnem primeru povzročil nastanek dehidrotestosterona. Tako se z njegovim jemanjem zmanjša napredovanje androgene alopecije in pri dveh tretjinah moških lahko povzroči ponovno rast las. Zaradi neželenih stranskih učinkov (od običajnih, kot je npr. šibkost, omotice, pa vse do hujših, kot je izguba spolne sle) se predpisuje z veliko previdnostjo.

Pri ohranjanju oziroma krepitvi kvalitete obstoječih las se priporoča vnos hrane, ki vsebuje: beljakovine, vitamin C, vitamin A, vitamine B-kompleksa, cink, selen in omega-3 nenasičene maščobne kisline (ribe, orehi, repično olje, lanena in chia semena).

Upad testosterona

Po 40. letu se koncentracija testosterona moškim zmanjša vsako leto za 1 %. Pomanjkanje testosterona oziroma neravnovesje spolnih hormonov (npr. po 50. letu, ko lahko nastopi andropavza) pri moškem povzroči simptome, podobne kot pri ženski menopavzi, in sicer: izgubo las, zmanjšanje kostne ter mišične mase, povečano nabiranje maščobe, zmanjšanje ravni energije, motnje koncentracije, depresijo ter zmanjšan libido. Pri spopadanju z moško menopavzo se usmerjamo k lajšanju simptomov. Na področju hrane je to zdravo in uravnoteženo prehranjevanje.

Čeprav za moškega in žensko večkrat rečemo, da sta, kot bi prišla z dveh različnih planetov, je iz vsega zapisanega razvidno, da le ni tako. Oba spola lahko z učenjem drug od drugega tudi na področju skrbi za zdravje oziroma preventive pripomoreta k dolgemu in kvalitetnemu življenju obeh.