Motnje dihanja v spanju - obstruktivna apneja

Vzroki za smrčanje in prekinitve dihanja med spanjem

Pri smrčanju in motnjah dihanja v spanju gre za posledice t. i. Bernoullijevega principa, ki je prikazan na spodnji sliki:

Zamislimo si potoček, katerega struga se v nekem delu zoži. Do tedaj mirno žuborenje potočka se v zoženi strugi prelevi v hitrejši tok, v bučanje, v turbulenco in penjenje vode. Nižji tlak vode na ožini vpliva na brežino, kar vodi v dodatno oviran pretok. Podobno se lahko dogaja v zgornjih dihalih.

Razlogov za smrčanje in motnje dihanja je več

Najpogostejše prirojene ožine v zgornjih dihalih so na nivoju mehkega neba in na korenu jezika. Na teh mestih pride do pospešenega pretoka zraka, do vibriranja sluznice ter turbulence zraka in glasnega dihanja oz. smrčanja. Smrčanje zasuši nosno sluznico, ki postane lepljiva in se zlepi, s čimer se lahko celo prekine dihanje skozi nos.

Kadar ne moremo več dihati skozi nos, zadihamo skozi usta. Jezik, ki je med dihanjem skozi nos z zaprtimi usti stabilen in fiksiran na trdo oz. mehko nebo, lahko pri odprtih ustih zdrsne v žrelo ali celo v grlo in zapre dihalno pot. Pojavi se t. i. apneja, bolnik se ob tem napol zbudi in poskuša zadihati. Po davljenju in lovljenju sape omotično izrine jezik nazaj v ustno votlino in spet zadiha. Posledica tega je, da smo zjutraj utrujeni in neprespani.

Motnje dihanja pa znižujejo kvaliteto vašega spanca. Oglejte si digitalni posvet in spoznajte, kako izboljšati kakovost svojega spanca.

Preverite kakovost vašega spanca

Vprašalnik STOP-BANG poleg simptomov upošteva še vpliv spola, starosti, telesne teže in obsega vratu na verjetnost sidroma obstruktivne apneje v spanju. Visoka predtestna verjetnost obstruktivne apneje v spanju je, če na vsaj pet od osmih vprašanje odgovorite pritrdilno.

Zdravljenje smrčanja in motenj dihanja v spanju

Smrčanje pogosto nastaja tik nad mehkim nebom, kjer se tok zraka iz obeh nosnih prehodov združi v enotno žrelo. To povzroči turbulenco zraka in trepetanje mehkega neba, kar povzroča nosno smrčanje. Za to varianto smrčanja se pri določenih pacientih opravijo posegi na mehkem nebu, npr. uvuloplastika.

Pri hkratnem dihanju skozi nos in usta lahko koren jezika vibrira in se dotika zadnje stene žrela. Govorimo o ustnem smrčanju, ki je pogostejše pri čokatih ljudeh s kratkim in debelim vratom ter zadebeljenim korenom jezika. Pri ustnem smrčanju se lahko pri določenih pacientih koren jezika odmakne proč od žrela (z nočnimi zobnimi protezami ali s kirurškim dvigom podjezične kosti).

Smrčijo tudi ljudje, preobčutljivi na pršice, ki imajo zaradi alergijskega vnetja zožene nosne hodnike. Take bolnike zdravimo s steroidnimi nosnimi pršili in tabletami proti alergijam.

Nekateri mlajši bolniki imajo povečano žrelnico ali mandeljne. Ko jih odstranimo, se stanje izboljša.

Veliko debelih ljudi pa smrči in imajo apneje zaradi sistemsko zoženih dihal ob debeli plasti maščobnega tkiva tik pod dihalno sluznico. Njim pomagamo z aparati, ki proizvajajo stalni pozitiven tlak v zgornjih dihalih (CPAP).

Potek dela v ambulanti za motnje dihanja v spanju

• Poglobljen pregled zgornjih dihal in snemanje spanja (respiratorna poligrafija).
• Nekaterim bolnikom se opravi še endoskopija dihal (nazoskopija), alergijski testi, slikanje obraznih kosti in/ali obnosnih votlin.
• Pri bolnikih s težjimi oblikami apnej se opravi analiza plinov v arterijski krvi.
• V slučaju prirojenih napah v zgornjih dihalih se pri specialistih ORL opravijo ustrezni operativni posegi.
• Alergije se zdravijo s steroidnimi pršili in/ali antihistaminiki.
• Pri nestabilnih nosnih krilcih si lahko pomagamo z razpirali nosnega preddvora.
• Splošni ukrepi, kot so hujšanje, prenehanje kajenja in pitja alkohola ter izogibanje določenim uspavalom in močnejšim protibolečinskim zdravilom.
• Osnovni ukrep za blaženje smrčanja pa je redno vlaženje nosnega kanala s fiziološko raztopino.

Motnje dihanja v spanju vplivajo na zdravje

Vztrajno in dolgoletno smrčanje lahko preide v motnje dihanja v spanju, ki so pomemben vzrok za neučinkovit spanec in dnevno zaspanost.

Klinična slika bolnika s pomembnimi motnjami dihanja v spanju zajema smrčanje, neučinkovito spanje s pogostim prebujanjem, nočno znojenje, premetavanje po postelji, pogosto uriniranje ponoči, jutranje zbujanje s suhim, hrapavim jezikom in cmokom v grlu, utrujenost, čemernost in otopelost. Podnevi je tipična moteča zaspanost.

Apneje se pri nekaterih bolnikih lahko pojavljajo tudi do stokrat v uri in trajajo vsaka od 10 do 120 sekund. Hipoksemija oz. upad koncentracije kisika v krvi in oksidativni stres, ki nastaneta pri apnejah, povzročata številna obolenja: metabolni sindrom, težje vodljivo sladkorno bolezen, zaplete na ožilju (koronarna obolenja, možganska kap), arterijsko hipertenzijo, motnje srčnega ritma, demenco, depresijo, erektilno disfunkcijo ...