Skleni
Pokliči Nove ugotovitve o bolezni covid-19 pri nosečnicah
7 min
Nosečnicam svetujemo, da dosledno sledijo načelom samovarovanja za preprečitev okužbe, tistim z dejavniki tveganja za težji potek bolezni pa tudi cepljenje.
Zapleti pri nosečnicah s covidom-19
Večina nosečnic preživi okužbo z virusom covid-19 brez vsakršnih simptomov. To je bilo ugotovljeno, ko so testirali veliko število zdravih nosečnic v Londonu in New Yorku. Približno 88 % nosečnic s pozitivnim testom je bilo asimptomatskih.
Tveganje za težji potek bolezni in za zaplete ob okužbi s covidom-19 je večje pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi in pri starejših, kar je podobno kot v splošni populaciji. Bolj ogrožene so nosečnice, ki so imele kronične bolezni že pred nosečnostjo: kronično povišan krvni tlak ali druge srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in debelost (ITM nad 30) ter nosečnice, pri katerih se pojavijo nosečniška hipertenzija, preeklampsija ali nosečniška sladkorna bolezen.
Po podatkih velike raziskave Svetovnega združenja za perinatologijo, ki je bila objavljena letos februarja in kjer so zajeti podatki o nosečnicah s pozitivnim PCR testom na covid-19 iz 25 držav, tudi Slovenije, so nosečnice s pridruženimi boleznimi ob okužbi s covidom-19 pogosteje sprejete v bolnišnico. Pogosteje imajo hujše težave z dihanjem in okoli 10 % jih potrebuje zdravljenje na intenzivnih enotah, nekatere rabijo celo mehanično predihavanje. Tveganje za prezgodnji porod je trikrat večje kot pri nosečnicah brez covida-19. Največ prezgodnjih porodov so sprožili zdravniki, ko je bilo ogroženo življenje nosečnice. V tej raziskavi je polovica žensk rodila s carskim rezom, kar je bistveno več kot običajno. Opazili so tudi nekoliko večje tveganje za umrljivost pri materah in otrocih.
Kronično bolne in starejše nosečnice imajo ob okužbi s covidom-19 večje tveganje za spontani splav, ki pa je tudi sicer pogostejši pri starejših ženskah.
Zakaj so nosečnice bolj ogrožene za težji potek okužbe s covidom-19
Za zagotovitev normalnega poteka nosečnosti se v telesu nosečnice dogajajo številne spremembe.
Imunski sistem se mora prilagoditi tako, da zavaruje plod in posteljico, a to sočasno nekoliko poslabša odziv nosečnic na virusne okužbe, zato so bolj občutljive za viroze. Ko se maternica poveča, potisne trebušne organe in prepono navzgor, zato se zmanjša pljučni volumen, poslabša se predihanost in izločanje izločkov iz spodnjih delov pljuč, kar skupaj s spremenjenim imunskim odzivom poveča možnosti za vnetja spodnjih dihal.
Pri nosečnicah in porodnicah je olajšano nastajanje krvnih strdkov (da se preprečijo hude krvavitve ob porodu), zato imajo večje tveganje za tromboze, zlasti ob vnetjih ali daljšem ležanju. Zaradi vseh teh sprememb je obolevanje nosečnic ob nekaterih virozah pogostejše in težje. Viroza, ki pri nas najbolj ogroža nosečnice, je gripa. Letos gripe skoraj ni bilo in je bila okužba s covidom-19 najpogostejši infekcijski vzrok za hospitalizacije in zaplete pri nosečnicah.
Prenos bolezni z matere na potomca
Po sedanjih podatkih je možnost za prenos bolezni z matere na plod v času nosečnosti in poroda zanemarljivo majhno, kar velja za vse koronaviruse. Pri doječih mamah s covidom-19 ni razlogov za opustitev dojenja ob upoštevanju pravil za preprečevanje okužbe (maske, razkuževanje, zračenje prostorov). Prednosti dojenja so veliko pomembnejše od tveganja za prenos okužbe. Morebitna okužba pri novorojenčkih pa je praviloma blaga ali asimptomatska.
Testiranje nosečnic na okužbo s covidom-19
Testiranje priporočamo v enakih primerih kot nenosečim – ob sumu na okužbo, stiku z okuženimi osebami ali drugih indikacijah, ki veljajo za splošno populacijo. Redno testiranje zdravih nosečnic ob sprejemu v porodnišnico ni potrebno.
Nosečnice, ki opazijo znake respiratorne okužbe ali sumijo, da so se okužile s covidom-19, naj pokličejo osebnega zdravnika, ki jim bo dal navodila, kako naprej in po presoji uredil testiranje.
Pregledi pri nosečnicah s potrjeno okužbo s covidom-19
Nosečnice naj o pozitivnem izvidu brisa obvestijo svojega ginekologa in osebnega zdravnika, ki jim bo uredil bolniški stalež. Če so nosečnice brez kroničnih bolezni in je potek nosečnosti nezapleten ter so znaki bolezni covid-19 blagi, svetujemo zdravljenje doma. Pomemben je počitek, hidracija, 14-dnevno samoopazovanje. Zdravnik jim bo predpisal dodatne doze vitamina D. Proti bolečinam svetujemo paracetamol tablete. Redni pregledi v ambulanti se prestavijo na čas po končani izolaciji. Če pregleda ni mogoče prestaviti, se nosečnice napoti na preglede v porodnišnico v univerzitetni klinični center.
Ob težjih simptomih (visoka telesna temperatura, težko dihanje, bolečine v prsnem košu, mišicah itn.) je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč.
Nosečnicam z dejavniki tveganja za tromboze predpišemo injekcije proti strjevanju krvi; ti dejavniki so starost 35 in več let, debelost (ITM > 30), obsežne krčne žile, dvoplodna nosečnost, zmanjšana gibljivost, pridružene kronične bolezni ali operativni posegi v nosečnosti.
Pregledi pri nosečnicah s težjim potekom bolezni covid-19 ali pridruženimi boleznimi potekajo na terciarnem nivoju
V terciarnih centrih (porodnišnici v UKC Ljubljana in Maribor) zdravijo nosečnice s pozitivnim testom, ki zaradi zdravstvenih težav ali znakov začetka poroda potrebujejo pregled ali hospitalizacijo v času izolacije. V terciarni center se napoti tudi nosečnice, ki imajo pridružene bolezni ali pa morajo v času izolacije opraviti neodložljivi pregled, npr. presejanje z nuhalno svetlino (na napotnico ali na samoplačniški pregled).
Preprečevanje okužb in cepljenje
Poleg splošnih (izogibanje bližnjih stikov z ljudmi, zračenje prostorov) in higienskih ukrepov (obrazne maske, razkuževanje) je cepljenje najbolj učinkovit način za preprečevanje nalezljivih bolezni, kar velja tudi za covid-19. Cepljenje se priporoča vsem, ki so starejši od 16 let. V času, ko cepiv še ni dovolj, se najprej cepi ogrožene skupine. Ugotovljeno je bilo, da so nosečnice s kroničnimi ali gestacijskimi boleznimi bolj ogrožene za težji potek bolezni.
Raziskave o varnosti in učinkovitosti različnih cepiv pri nosečnicah so še v začetnih fazah. Ker pa po podatkih raziskav na živalskih modelih in opazovanju naključno cepljenih nosečnic (zlasti zaposlenih v zdravstvenem in socialnem varstvu) ni bilo ugotovljenih potencialnih škodljivih učinkov, zaenkrat še ni bilo izdanega nobenega varnostnega opozorila glede cepljenja nosečnic.
Zato priporočila različnih zdravniških združenj po svetu podpirajo cepljenje nosečnic, pa tudi žensk, ki načrtujejo nosečnost (tudi vključenih v programe OBMP) ali dojijo, zlasti če imajo pridružene bolezni in so poklicno bolj izpostavljene tveganju za okužbo. Ni razlogov, da bi ženske po cepljenju odlašale z zanositvijo ali ne bi dojile. Pri ženskah, ki so bile med dojenjem cepljene z mRNA cepivi, so 7 dni po prvi dozi v mleku dokazali povišane vrednosti protiteles proti covidu-19, ki z mlekom pridejo v dojenčka in ga ščitijo.
Ni dokazov, da bi mRNA cepiva pri nosečnicah delovala drugače kot pri nenosečih. Ta cepiva delujejo lokalno in se hitro razgradijo, zato ni nevarnosti, da bi prišla do posteljice ali ploda. Pričakovani stranski učinki ob cepljenju (kar imenujemo reaktogenost) so pri nosečnicah enaki kot v splošni populaciji ter so bistveno manj nevarni kot bolezen in ne predstavljajo tveganja za nosečnico ali plod. Minejo hitro, nosečnice lahko vzamejo paracetamol. Ob hujših težavah morajo poiskati zdravniški nasvet oz. pomoč. V dostopni literaturi nisem našla podatkov, da bi bilo cepljenje nosečnic s katerim koli cepivom povezano z večjim tveganjem za trombotične zaplete.
Ker še ni dovolj podatkov, ta hip ni jasnih priporočil, katero cepivo je najbolj varno in učinkovito pri nosečnicah. Število odmerkov in interval med odmerki so odvisni od vrste cepiva, upoštevajo se navodila proizvajalca. Ostala cepljenja (proti gripi, oslovskemu kašlju) naj bi bila dana 14 dni pred ali po cepljenju proti covidu-19, aplikacije antiD imunoglobulinov pa ni potrebno zamikati.
Žal so bile v javnosti širjene neresnične informacije o škodljivem vplivu cepiv na plodnost, ki so bile ovržene, a so vseeno povzročile negotovost med ljudmi.
Socialni in psihološki vpliv
Vprašanja, kako bo pandemija vplivala na razvoj družbe, na psihološko počutje posameznikov, na medosebna razmerja, tudi v družinah, so številna. Pogosto se je pojavljalo vprašanje, ali nas čaka »baby boom«. Žal po podatkih Statističnega urada RS število rojstev že dolgo pada. V letu 2020 se je rodilo 1000 otrok (5 %) manj kot 2019, največji padec je bil novembra. Žal smo tudi v prejšnjih letih opazovali padec rojstev za nekaj odstotkov in je zato nemogoče oceniti vpliv pandemije na rodnost. Tudi v januarju 2021 je bilo 4 % manj rojstev. Zaradi negotovih razmer je pričakovati padec rojstev tudi v naslednjem letu, po prenehanju hudih kriz pa je bila v zgodovini običajno opažena povečana nataliteta.
Povečujejo se socialne in psihološke stiske ter družinsko nasilje, zato moramo biti še bolj pozorni na ta vprašanja, nosečnice (in vsi ostali) pa imajo možnost, da poiščejo pomoč v ambulantah, v Centrih za socialno delo ali pri različnih nevladnih organizacijah, ki ponujajo pomoč žrtvam nasilja.
Opazen je tudi porast depresivnih stanj, vključno s poporodno depresijo. Ob sumu je treba poiskati pomoč pri zdravniku.
O avtorju
Pripravljeni na vse
Z zdravstvenimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.
