Okužbe s hrano in vodo na počitnicah

Poleti se bakterije v živilih zaradi višjih temperatur razvijajo neprimerno hitreje kot sicer. Zato bodite še pozornejši, kako hrano prevažate in kako jo uživate. Driska in slabost na počitnicah sta v najboljšem primeru zelo neprijetni, v najslabšem primeru pa sta lahko tudi nevarni, posebno za dojenčke, majhne otroke, nosečnice, kronične bolnike in starejše.

Priprava na pot

Na možne okužbe s hrano pomislite, še preden odidete od doma. Hrano, ki jo boste vzeli na pot, skrbno pripravite in shranite. Bistveno je, da poskrbite, da med prevozom živil hladna veriga ni prekinjena. Poskrbite tudi za pijačo. Hladno vodo lahko namesto v običajne bidone nalijete v izolirane steklenice (termovke). Tako boste poskrbeli, da se voda ne bo pregrevala.

Če odhajate na počitnice, kjer ne boste imeli dostopa do hladilnika, denimo na jadranje ali potovanje z nahrbtnikom, izberite živila, ki niso temperaturno občutljiva. To so najrazličnejše konzerve mesa, rib in pripravljenih jedi, sterilizirano mleko, kruh oziroma suhi pekovski izdelki, denimo krekerji. Tudi te na počitnicah hranite v čim bolj suhem in hladnem prostoru.

Preprečevanje okužb z vodo in hrano na počitnicah

Na počitnicah se držite nekaterih pomembnih pravil ravnanja s hrano:

• Ko prispete, najprej preverite, v kakšnem stanju so vaša živila. Če se občutljiva živila med potjo ogrejejo in so več kot dve uri na sobni temperaturi, jih zavrzite. Če se zamrznjena živila (delno) odtajajo, jih ne zamrzujte ponovno. Če so še vedno hladna, jih čim prej uporabite, drugače jih zavrzite.
• Tudi med bivanjem ali potovanjem skrbite za ohranjanje hladne verige. Če pri zajtrku odprete sirni namaz, maslo ali jogurt, ga čim prej uporabite in vrnite nazaj v hladilnik. Če hrano sproti kupujete v trgovini, se prepričajte, da je primerno ohlajena, preden jo kupite. Nato jo čim prej pojejte.
• Ko greste na počitnicah nakupovat hrano, vzemite s sabo hladilno torbo. Sicer nakupljeno pojejte takoj.
• Vzdržujete higieno rok po uporabi stranišča, pri pripravi in uživanju hrane. Roke umivajte z milom ali vsaj dezinficirajte, ko umivanje ni mogoče. Prek rok se prenaša ogromno okužb, posebno na potovanjih, kjer je dostop do vode morda omejen.

Pametno s sladoledom

Posebno pozorni bodite pri uživanju sladoleda. Zastrupitev z bakterijami, ki se razvijejo v neprimerno shranjenem sladoledu, so lahko izjemno resne, celo usodne. Držite se nekaj pravil:

• Sladoled mora biti na otip in okus trd, popolnoma zamrznjen.
• Sladoled ne sme biti mokast, na njem ali v njem ne sme biti ledenih kristalov. Če je tako, ga zavrzite. To so znaki, da je bil že odtajan in nato ponovno zamrznjen.
• Sladoled na kepice naj prodajalec ne krasi s sadjem, saj je tudi to lahko vir okužbe.
• Zahtevajte, da pribor za sladoled na kepice umijejo pod tekočo vodo, preden vam ga postrežejo.

Ukrepanje ob zastrupitvi

Znaki zastrupitve s sladoledom se lahko pojavijo že nekaj ur po zaužitju, nekoliko dlje pa navadno traja do prvih znakov zastrupitve s hrano, ni pa nujno. Znaki zastrupitve so običajno slabost, bruhanje, tope bolečine v trebuhu, driska in glavobol. Predvsem pri bruhanju in driski lahko izgubite veliko tekočine in nujno potrebnih elektrolitov, ki lahko vodijo v dehidracijo.

Ob zastrupitvi se nekaj časa izogibajte hrani, saj ta dodatno obremeni organizem. Predvsem je pomembno, da ob driski in bruhanju počivate ter v telo redno vnašate tekočino in elektrolite. Če zaužito tekočino večinoma takoj izbruhate, poskusite uživati tekočino zelo počasi po žlički. Če se le da, uživajte tekočino z dodanimi elektroliti. Rehidracijske praške lahko kupite v lekarni, elektroliti pa so tudi v izotoničnih napitkih, vendar pa lahko ti dodatno dražijo želodec.

Blaga zastrupitev po navadi izzveni v nekaj urah ali nekaj dneh. Zdravnika obiščite, če se pojavijo:

• nezmožnost zadrževanja tekočine v želodcu;
• dehidracija pri majhnih otrocih in starejših;
• huda dehidracija pri zdravih odraslih, ki jo spremljajo glavobol, suha usta, omotična, mišična oslabelost, hitro bitje srca, slabša prožnost kože, izločanje malo rjavega ali skoraj nič urina;
• povišana temperatura ali kri v blatu;
• bruhanje, ki pri otroku traja 12 ur in pri odraslem 24 ur;
• driska, ki traja več kot pet dni;
• nagla izguba teže in zelo močne bolečine v trebuhu.

Zdravnik bo v težjih primerih predpisal tudi pripravke in zdravila, ki upočasnijo praznjenje črevesja (za preprečitev dodatne dehidracije) in pomagajo ublažiti simptome.

Ko se simptomi zastrupitve nekoliko poležejo, postopoma začnite uvajati hrano. Začnite z banano, slanimi krekerji ali prepečencem ter z na vodi kuhanim rižem.

Članek je nastal ob pomoči strokovnih gradiv Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si) in gradiv s spletne strani www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti (oboje 11. 7. 2022).