Otroški psiholog

V Sloveniji ni ločenega izobraževanja za psihologe, ki se ukvarjajo z odraslimi, ter psihologe, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. Vsi psihologi morajo torej najprej končati študij psihologije. Nekateri psihologi se pri svojem delu usmerijo v delo z otroki in mladostniki. V okviru zdravstvenih dejavnosti ti psihologi delujejo na vseh ravneh zdravstva, na primer: v razvojnih ambulantah z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo; v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov; v zasebni zdravstveni dejavnosti; v svetovalnih centrih za otroke, mladostnike in starše in podobno. 

Psihologi se ukvarjajo s posameznikovim vedenjem, mišljenjem, čustvovanjem, osebnostjo in medosebnimi odnosi.

Psihologi, ki delujejo na področju dela z otroki in mladostniki:

• opravljajo sistematske psihološke preglede predšolskih in šoloobveznih otrok pred vstopom v šolo,
• ugotavljajo ustreznost otrokovega dosedanjega razvoja in odkrivajo otroke s težavami v razvoju in vedenju,
• opravljajo psihodiagnostiko učnih in storilnostnih težav otrok in mladostnikov,
• opravljajo manj zahtevne psihodiagnostične postopke in psihološko svetovanje ter preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja.

Če psiholog ugotovi, da njegovi psihološki pristopi ne zadostujejo, posameznika usmeri k drugemu strokovnjaku (na primer kliničnemu psihologu, specialistu otroške in mladostniške psihiatrije).

Napotitev h kliničnemu psihologu

V nasprotju s psihologom v zdravstveni dejavnosti specialist klinične psihologije opravi še štiri leta trajajočo specializacijo iz klinične psihologije, ki jo konča s specialističnim izpitom. Pri svojem delu opravlja klinično psihološko in nevropsihološko obravnavo, diferencialno diagnostično obravnavo, psihoterapevtsko obravnavo in nevropsihološko rehabilitacijo ter usmerjeno specialistično delo na področju psihologije. Opravlja torej klinično psihološko ocenjevanje, psihoterapijo in rehabilitacijo ljudi z različnimi oblikami duševnih motenj oziroma težav. Vključen je tudi v preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja.

Kako potekajo psihološki pregledi pri otroku?

Otroci se običajno s prvim pregledom pri psihologu srečajo v sklopu sistematičnega psihološkega pregleda triletnega otroka (SPP-3). Gre za preventivni presejalni postopek, ki se opravlja v zdravstvenih domovih in omogoča zgodnje odkrivanje otrok, ki so ogroženi na različnih področjih razvoja. Udeležba na tem pregledu ni obvezna, je pa seveda priporočljiva. Pregled je sestavljen iz več delov.

1. V prvem delu starši pred prihodom v ambulanto v izpolnjevanje dobijo dva vprašalnika. Prvi se nanaša na oceno otrokovega razvoja in stopnjo samostojnosti v različnih vsakodnevnih rutinah, z drugim pa ugotavljamo značilnosti v čustvovanju in vedenju otroka.

2. V drugem delu sledi pogovor staršev s psihologom. Ti so skupaj z otrokom povabljeni v ambulanto, s psihologom skupaj pregledajo izpolnjene vprašalnike in se o morebitnih posebnostih pogovorijo. Zatem psiholog povpraša o zgodnjem razvoju otroka ter splošnih podatkih o družini in vzgoji otroka.

3. V zadnjem delu pa sledi testiranje otroka, s katerim psiholog ocenjuje otrokov mentalni in govorni razvoj. Na koncu psiholog starše seznani z ugotovitvami pregleda. V primeru opaženih odstopanj otroka naroči na kontrolni pregled ali predlaga nadaljnjo obravnavo.

Otrok je lahko na psihološko obravnavo napoten tudi zaradi prisotnosti različnih težav na čustvenem, socialnem, vedenjskem ali kognitivnem področju.

V prvem delu psihološkega ocenjevanja psiholog s starši opravi uvodni razgovor, ki je usmerjen predvsem na težave, zaradi katerih otrok prihaja na obravnavo, otrokovo funkcioniranje ter podatke o otrokovem zgodnjem razvoju.

V drugem delu sledi eden ali več zaporednih pregledov, na katerih psiholog izvaja standardizirane psihološke teste in opazuje vedenje otroka. Pregled je individualiziran glede na potrebe otroka, običajno zajema oceno kognitivnih sposobnosti, vedenjskega, čustvenega in socialnega funkcioniranja. Tako psiholog oceni otrokovo funkcioniranje na različnih področjih ter njegova močna in šibka področja.

V zadnjem delu psiholog psihološko ocenjevanje običajno zaključi s psihološkim poročilom in podajanjem povratnih informacij staršem. To pomeni, da jim na pogovoru predstavi ugotovitve psihološkega ocenjevanja ter poda usmeritve in predloge za nadaljnje delo z otrokom.

Kdaj otrok potrebuje pomoč psihologa?

Starši so navadno tisti, ki prvi prepoznajo, da ima otrok čustvene ali vedenjske težave. Vedno pa ni lahko oceniti, ali je neko spremenjeno vedenje otroka le faza ali gre za nekaj več. V splošnem smo pozorni, če se je otrokovo vedenje nenadoma močno spremenilo ali če skrb vzbujajoče vedenje oziroma počutje vztraja nekaj tednov ali dlje, če težave otroku ali družini povzročajo stisko in ovirajo otrokovo funkcioniranje v šoli, doma ali s prijatelji.

Znaki, ki kažejo, da otrok ali mladostnik potrebuje psihološko pomoč:

• ima pogoste izpade trme ali je zelo razdražljiv večino časa,
• je agresiven in opozicionalen,
• ima pogoste strahove in skrbi,
• je neprestano v gibanju in ne zmore sedeti pri miru,
• ima težave pri odnosih z vrstniki ali zanje ni zainteresiran,
• ima učne težave,
• se pojavljajo tvegana in destruktivna vedenja,
• ima izrazita nihanja razpoloženja,
• nima energije za opravljanje stvari, v katerih je včasih užival,
• se samopoškoduje ali razmišlja o samomoru,
• govori, da želi nekdo kontrolirati njegove misli ali da sliši stvari, ki jih drugi ne slišijo,
• pretirava z dietami in s telesno vadbo, ima strah pred pridobivanjem teže,
• uporablja prepovedane psihoaktivne substance.

Kako priti do psihologa za otroka ali mladostnika?

Če pri otroku ali mladostniku opazite zgoraj opisane težave, se obrnite na lečečega specialista pediatrije, ki vas bo po njegovi strokovni presoji napotil k ustreznemu strokovnjaku ali specialistu glede na vrsto in izraženost težav, ki jih izkazuje otrok. Zdravnik na podlagi izkazanih težav presodi, ali bo izdal delovni nalog za obravnavo pri psihologu ali bo izdal napotnico za obravnavo pri kliničnem psihologu.

Čakalne dobe za otroškega psihologa

V Sloveniji so čakalne dobe za prvo psihološko ali klinično psihološko obravnavo otroka ali mladostnika lahko zelo različne glede na različne zdravstvene ustanove. Po podatkih, ki so javno objavljeni na portalu Čakalne dobe, je predviden termin za prvo klinično psihološko obravnavo otroka in mladostnika, s stopnjo nujnosti »redno«, od pol leta pa vse do približno treh let.

V primerjavi s tem so objavljeni predvideni termini za prvo obravnavo otroka in mladostnika pri psihologu, s stopnjo nujnosti redno, nekoliko krajši in se med različnimi ustanovami lahko zelo razlikujejo, in sicer od enega meseca do približno dveh let. Ker objavljeni termini ne odražajo nujno dejanske čakalne dobe, je priporočljivo, da se pri izbranem izvajalcu pred naročanjem pozanimate o dodatnih informacijah.

Obstaja poleg psihološke še kakšna dodatna pomoč za otroke?

Poleg psihološke pomoči so v okviru zdravstvenih dejavnosti otroci lahko deležni tudi obravnave pri drugih strokovnjakih in specialistih. V zdravstveni dejavnosti se v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter v razvojnih ambulantah z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo stremi k timski obravnavi otrok in mladostnikov. Tako glede na potrebe, ki jih ima posamezen otrok, lahko pomoč zajema tudi obravnavo pri specialistu klinične psihologije, specialistu otroške in mladostniške psihiatrije, specialistu klinične logopedije, logopedu, specialnem in rehabilitacijskem pedagogu, delovnem terapevtu, fizioterapevtu ali socialnem delavcu.

Kot velja pri večini bolezni, je tudi pri težavah z duševnim zdravjem pomembno, da jih čim prej prepoznamo in ustrezno zdravimo. Tudi s strokovno pomočjo. Težava morda le ni tako huda, kot se zdi najprej.