Perimenopavza in menopavza

Po rodnem obdobju pri ženskah nastopi perimenopavza in kasneje menopavza, pri moških pa andropavza. Hormoni niso edini odgovorni za spremembe, ki jih prinašajo leta, so pa vsekakor zelo pomemben dejavnik. Za pojav meno in andropavze je glavni vzrok padec spolnih hormonov zaradi staranja jajčnikov (pri moških pa mod oz. testisov).

Menopavza in andropavza prinašata naravne fiziološke spremembe in precej tipične težave, ki jih različni ljudje zelo različno dojemajo. Nekateri imajo hude zdravstvene in psihosocialne težave, drugi pa jih skoraj ne občutijo, čeprav je padec hormonov podoben. Ženskam, ki imajo hude težave, priporočamo nadomeščanje hormonov, vsem pa zdrav življenjski slog.

Opredelitve menopavze

Menopavza je zadnja menstrualna krvavitev v življenju ženske, ki se običajno zgodi med 47. in 52. letom starosti. Za zadnjo jo razglasimo »za nazaj«, če ji eno leto ne sledi nobena več.

O prezgodnji menopavzi govorimo, če zadnja spontana menstruacija nastopi pred 40. letom, o zgodnji pa, če nastopi pred 45. letom. V zadnjih letih pred izgubo menstruacije, ko začnejo jajčniki popuščati, govorimo o perimenopavzi ali klimakteriju. Sem štejemo še prvo leto ali dve po zadnji menstruaciji. V širšem pomenu o menopavzi govorimo kot o obdobju po zadnji menstruaciji, ki traja do konca življenja.

Težko je za vsako posamezno žensko vnaprej napovedati, kdaj bo prišlo do prvih sprememb in kdaj do menopavze. Pomembni so dedni dejavniki in vplivi iz okolja. Pri kadilkah in pri debelih ženskah pride do menopavze v povprečju dve leti prej. Slab vpliv ima že stradanje ali prekomerno v otroštvu ter kasneje nezdrav življenjski stil, kronične bolezni, debelost, psihične ali socialne težave, težave v družini ali službi.

Zakaj pride do menopavze

Ob rojstvu ima deklica dokončno število jajčnih celic, ki se ne obnavljajo več. V rodnem obdobju začne dozorevati vsak mesec večje število celic, dozori pa samo ena, ostale propadejo. V času, ko dozoreva jajčna celica, jajčnik izloča estrogene in progesteron, ki vplivata na sluznico maternice in na celo telo. Ko število jajčnih celic močno pade, pade odzivnost jajčnikov na nadrejene hormone, ki ju spodbujajo k tvorbi zrelih jajčnih celic in postopno pade sposobnost ženske za naravno zanositev.

Nekaj let kasneje začne padati še količina hormonov, ki jih izloča jajčnik, menstruacije postanejo neredne in nato izostanejo. Jajčnik, ki se stara hitreje kot drugi organi, preneha delovati in atrofira.

Peri in menopavzne težave

Padec hormonov je lahko povezan s številnimi spremembami in težavami v posameznih organskih sistemih, ki so zelo različne, čeprav imajo enak skupni imenovalec – padec spolnih hormonov. Pojavijo se pri skoraj vseh ženskah, približno polovica jih občuti kot moteče.

• Ciklus in zanositev: pri večini žensk se že v drugi polovici štiridesetih pojavijo motnje menstrualnega ciklusa, ki postaja manj reden, ovulacije izostajajo, menstruacije postanejo pogosto močnejše, kar lahko vodi tudi v slabokrvnost, ki poslabša kakovost življenja. Pri nekaterih postopno, pri nekaterih pa kot odrezano menstruacija preneha.

Možnosti za spontano zanositev postanejo zelo majhne, pa tudi možnosti za zanositev z medicinsko pomočjo zelo padejo. Kljub temu svetujemo uporabo kontracepcije še 1 leto po zadnji menstruaciji.

• Telesna teža: bazalni metabolizem, to je metabolizem (oz. energija), ki je potreben za osnovno vzdrževanje celic in telesa, začne upadati. Ker se za osnovno delovanje telesa porabi manj energije, jo v telesu ostane več in če je ne porabimo s telesno aktivnostjo ali če ne pazimo na primeren vnos hrane, začne telesna teža naraščati. Posledica je, da se ob enakem življenjskem slogu začnemo rediti. Zaradi nižjega bazalnega metabolizma je veliko težje shujšati, zato se je izjemno pomembno zavedati, da je z leti potrebno paziti na vnos hrane in porabo energije, sicer se razvije začaran krog naraščanja teže. Debelost je pri starejših pogostejša kot pri mlajših in je vzrok tudi za druge bolezni in tegobe.

Vzroki za padec bazalnega metabolizma še niso povsem znani, vsekakor pa se pojavijo zaradi staranja in padca različnih hormonov, od spolnih do rastnega, ščitničnega in verjetno tudi vseh ostalih.

• Hormoni vplivajo na žile; padec estrogenov je odgovoren za vazomotorne spremembe – žile se brez pravega razloga razširijo, pojav spremljata še potenje in rdečica obraza, težava je lahko zelo

neprijetna in ji pravimo valunge. Navali vročine oz. valunge se lahko pojavijo kadarkoli, povsem nepričakovano, pogosteje pa, če je ženska v stresni situaciji. Velikokrat se pridruži še nočno potenje. Te težave se lahko pojavijo že nekaj let pred menopavzo, trajajo pa lahko še par let po zadnji menstruaciji. Ne doživijo jih vse ženske.

• Nespečnost se lahko pojavi zaradi nočnega potenja ali tudi brez njega; zaradi stresa ali brez stresa. Če traja dlje časa, vodi v razdražljivost, motnje koncentracije in spomina.
• V peri in menopavzi so pogostejše tudi čustvene in psihične spremembe. Veliko žensk se umiri in začuti svobodo, številne pa imajo težave zaradi postopnega padanja energije, telesne moči, spomina in kognitivnih funkcij. V tem obdobju so pogostejše motnje razpoloženja, pojav depresije in anksioznosti. Pogostejše so tudi težave v spolnosti, ki nastanejo zaradi kombinacije psihičnih in telesnih sprememb.
• Padec hormonov je odgovoren tudi za padanje mišične mase in napetosti ter debeline kože in sluznic. Sluznice, zlasti nožnica, postanejo tudi bolj suhe. Zaradi slabšega tonusa mišic medeničnega dna in atrofije sluznic urogenitalnega področja prihaja do težav pri zadrževanju urina in urinske inkontinence.
• Posledica upada hormonov je hitrejše napredovanje ateroskleroze in pojav ali poslabšanje srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni (višji krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, skeletno-mišične bolečine, revmatske bolezni itn.).

Estrogeni varujejo notranjost žilne stene in ko jih po menopavzi ni več, zelo naraste tveganje za koronarne bolezni, ki so med 56. in 65. letom glavni vzrok za umrljivost žensk. Tveganje zelo povečajo debelost, kajenje, neurejena hipertenzija, sladkorna bolezen, visoke maščobe v krvi in stres.

• Počasi napredujoča in dolgo skrita, a zelo resna težava v postmenopavzi je osteoporoza. To je bolezen kosti. Zaradi pomanjkanja hormonov se spremeni metabolizem kosti, zato se zniža mineralna kostna gostota in se poslabša kakovost kosti. To lahko vodi do zlomov že pri manjših obremenitvah ali nepravilnih gibih. Pri osteoporozi se posedajo vretenca in ljudje izgubljajo višino, hrbtenica se upogne, zmanjša se gibljivost, prihaja do hitrejše utrujenosti, lahko tudi do kroničnih bolečin.

Med vzroki za nastanek osteoporoze in njeno napredovanje so pomanjkanje kalcija, vitamina D, premalo telesne aktivnosti, kajenje, nezdrav življenjski slog.