Povečana žrelnica (hipertrofija žrelnice)

Žrelnica (tudi adenoidne vegetacije) je limfatično tkivo v nosnem delu žrela. Skupaj s tonzilami ima pomembno imunsko vlogo. Pri majhnih otrocih se lahko poveča (predvsem po okužbah) do mere, ko prične ovirati dihanje skozi nos. Posledično se pojavi nefiziološko dihanje skozi usta, lahko tudi smrčanje in premori v dihanju. Govorimo o povečani žrelnici ali hipertrofiji žrelnice. Približno ena tretjina otrok ima hipertrofijo žrelnice.

Vzroki za povečano žrelnico

Žrelnica je prisotna že ob rojstvu, vendar je takrat majhna in ne povzroča težav. Najbolj intenzivno raste med tretjim in petim letom starosti. V tem obdobju povzroča največ težav, saj telesna rast ne spremlja intenzivne rasti limfatičnega tkiva, otrok pa prihaja v stik s številnimi virusi in bakterijami. Ob virusnih in bakterijskih okužbah se namreč žrelnica dodatno poveča, prav tako ob alergiji. Takrat govorimo o vneti žrelnici oz. adenoiditisu.

Simptomi

Glavni simptom hipertrofične žrelnice je zamašen nos. Otrok prične dihati skozi odprta usta, pri govoru noslja, se slini, pogosto smrči in ima slabši spanec. Pojavljajo se lahko premori v dihanju ter celo obstruktivna apneja v spanju.

Povečana žrelnica negativno vpliva tudi na prezračevanje srednjih ušes, saj ovira odpiranje Evstahijevih cevi v nosnem delu žrela. Sprva se v srednjem ušesu pojavi negativen pritisk, nato pa še serozna tekočina – govorimo o seroznem vnetju srednjega ušesa ali izlivnem otitisu. Če takšno stanje dolgo traja, pričnejo celice v srednjem ušesu proizvajati gosto vlečljivo sluz – gre za kronično mukoidno vnetje srednjega ušesa (angleško glue ear). Zaradi tega je veliko otrok s hipertrofijo žrelnice naglušnih. Slabši sluh lahko posledično privede do zaostajanja v govornem razvoju.

Ob vnetju žrelnice ali adenoiditisu se poleg zamašenega nosu pojavi tudi izcedek iz nosu ter kašelj (otrok je kar naprej nahoden). Otrok lahko zboli za gnojnimi vnetji srednjih ušes, sinusitisi pa tudi laringitisi in bronhitisi (pogosto zdravljen z antibiotiki ali celo zdravljen v bolnišnici).

Potek

Veliko otrok ima prehodne ali občasne težave s povečano žrelnico. V kolikor hipertrofija žrelnice in simptomi vztrajajo, je potrebno kirurško zdravljenje. Žrelnica se z leti, praviloma po sedmem letu starosti, prične zmanjševati oz. atrofirati.

Posledice

Neprepoznana in nezdravljena povečana žrelnica ima lahko vpliv na razvoj zobovja, zgornje čeljusti in neba, razvijejo se tudi značilne lastnosti obraza – adenoidni videz (lat. facies adenoidea). Slabši sluh ob izlivnem vnetju in zaostajanje v govornem razvoju praviloma nimata dolgoročnih posledic, vendar ob vztrajanju mukoidnega vnetja srednjih ušes lahko pride do slabšega delovanja bobničev in srednjih ušes ter težav tudi v odrasli dobi.

Diagnoza: Kdo posumi na povečano žrelnico?

Na povečano žrelnico lahko sumimo že glede na težave, ki jih povzroča. Te običajno najprej opazijo starši in izbrani pediater, ki otroka nato napoti k specialistu otorinolaringologije. Občasno na težave opozorijo vzgojitelji v vrtcu ali logoped, ki otroka obravnava zaradi slabšega govornega razvoja.

Pregled

Pri sumu na povečano žrelnico je potreben otorinolaringološki (ORL) pregled. Zelo pomemben sestavni del je natančna in usmerjena anamneza. Pregled vključuje oceno nosnega dela žrela posredno z ogledalom skozi usta; najbolj natančno se velikost žrelnice oceni z endoskopskim pregledom skozi nos. Preveri se tudi stanje tonzil, ki sta pogosto sočasno povečani. ORL-specialist opravi tudi pregled sluhovodov, bobničev in srednjih ušes s pomočjo mikroskopa. V kolikor je v sluhovodu ušesno maslo, bo opravil tudi čiščenje. Pregled se dopolni s timpanometrijo (preiskava bobničev) in avdiometrijo (preiskava sluha), če otrok sodeluje.

Potek zdravljenja

Po postavitvi diagnoze sledi dogovor o nadaljnji obravnavi. Pogosto se specialist sprva odloči za zdravljenje z zdravili (npr. antibiotik, lokalni kortikosteroid za nos) ter redne kontrole. Če se stanje ne izboljšuje ali se celo slabša, sledi dogovor o kirurški odstranitvi žrelnice – adenotomiji. Po potrebi se takrat načrtujejo tudi dodatni posegi (npr. odstranitev tonzil – tonzilektomija ali vstavitev timpanalnih cevk v bobniče). Zdravnik bo indiciral operativno zdravljenje že pri prvem pregledu, če je ORL-pregled opravljen pozno in obstajajo znaki dolgotrajnih posledic ali če ima otrok izrazite obstruktivne težave (npr. apneja v spanju).

Kirurško zdravljenje

Kirurška odstranitev žrelnice ali adenotomija je najučinkovitejša metoda za zdravljenje hipertrofične žrelnice in spada med najpogostejše operativne posege pri otrocih. Opravi se v kratkotrajni splošni anesteziji ter za otroka ni boleča. Tudi pooperativne bolečine niso izrazite, otroci hitro okrevajo. Zaradi potencialnih zapletov je zaželeno, da otrok bolnišnico zapusti naslednji dan po operaciji ter ostane v domači oskrbi še nekaj dni po posegu. Operacija žrelnice se izvaja po drugem letu starosti, izjemoma prej.

Žrelnica oz. limfatično tkivo lahko po operaciji zraste nazaj. Redko do te mere, da je potrebna ponovna odstranitev. Večinoma se to zgodi, če je bila žrelnica odstranjena zgodaj v otroštvu (npr. okoli drugega leta starosti).