Pravilna prehrana

Kako začeti?

Najprej si moramo zastaviti jasne ter realne cilje in si zastaviti vprašanje: kaj želim doseči in v kolikšnem času?

Razlogi za spremembe v prehranjevanju so lahko zelo različni. Bodisi je to boljše počutje, lepši videz ali pa zmanjšanje tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih boleznih, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, nekatere oblike rakov ter težave z mišično-skeletnim sistemom.

Daleč najuspešnejše je hujšanje, ki temelji na počasnem zgubljanju kilogramov, nekako 1–1,5 kg na teden, pri čemer se priporoča kombinacija uravnotežene prehrane in telesne aktivnosti zmerne intenzivnosti. S postopnim izgubljanjem telesne teže namreč ne preprečimo samo nastanka povešene odvečne kože, temveč tudi jojo učinek (hitro vrnitev izgubljenih kilogramov) in hkrati damo telesu čas, da se počasi prilagodi na nastale spremembe.

Ko smo odgovorili na zgornje vprašanje, sledi verjetno najbolj težavni del, in sicer moramo najti dieto, ki bo ustrezala naši osebnosti in življenjskem slogu.

Katera dieta je prava za nas?

V današnjem času obstaja poplava diet, ki nam ponujajo hitre rezultate, a je njihov dolgoročni uspeh zelo vprašljiv. Preden se odločimo za posamezno dieto, moramo podrobno preučiti, ali bi ustrezala našemu življenjskem stilu in ali živila, ki so njen sestavni del, lahko vključimo v svoj jedilnik.

Katere diete se nekaterim odsvetujejo?

Za lažje razumevanje navedimo nekaj primerov, ko določene diete niso primerne za nas. Če se odločimo npr. za dieto z jabolčnim kisom, hkrati pa imamo velike težave z želodcem, nam bo njegovo vsakodnevno uživanje, zlasti na prazen želodec, povzročilo nemalo težav s počutjem.

Dieta se prav tako odsvetuje, če moti medikamentozno zdravljenje neke kronične bolezni. Dieta z grenivkami se na primer odsvetuje pri bolnikih, ki se zdravijo s statini (zdravila za zmanjšanje ravni holesterola v krvi), saj vsebujejo sestavine, ki motijo normalno presnavljanje statinov, zaradi česar je njihova vrednost v krvi višja.

Zakaj nekateri ne morejo dokončati diete?

Zakaj kljub uspešni izgubi telesne teže nekateri ne morejo dokončati diete oziroma doseči zastavljenih ciljev?

Razlogi za to so različni: izgubljanje kilogramov upočasni oziroma ustavi prebavo, počutimo se brez energije, imamo stalen občutek lakote, občutek »prazne glave«, težave s koncentracijo itd.

Na milijone vzrokov je, zakaj ljudje prekinejo dieto pred zaključkom. Bistveno je, da se zavedamo, da za vse težave obstaja rešitev.

Pri občutku, da nimamo energije, t.i. »občutku prazne glave«, in težavah s koncentracijo se moramo vedno vprašati, ali zaužijemo dovolj tekočine, vitaminov (zlasti iz sadja ali zelenjave) oziroma ali vnešeni energijski vnos ustreza našim dnevnim potrebam. Spomnimo se starega slovenskega pregovora: »Prazna vreča ne stoji pokonci.«

Občutek volčje lakote lahko zmanjšamo, če jemo pogosteje (večkrat na dan) in sicer v obliki manjših obrokov.

Pri izbiri živil se odločimo za tista z več beljakovinami oziroma z nižjim glikemičnim indeksom, kjer je več vlaknin. Vse našteto namreč vpliva na počasnejšo rast krvnega sladkorja, zaradi česar so nihanja med njegovo vrednostjo pred in po obroku manjša, simptomi (brez volčje lakote) po tem, ko se njegova vrednost vrne na normalno, pa milejši.

Slaba prebava je lahko znak neuravnovešene črevesne flore, t.j. premalo probiotičnih bakterij (probiotiki npr. iz mleka in mlečnih izdelkov), nezadostnega vnosa prebiotikov (topnih vlaknin iz sadja, trpotca, ovsa, ječmena) oziroma nezadostnega pitja tekočin, zlasti vode.

Nenazadnje mora biti hrana užitek in ne stres, torej ni konec sveta, če dieto prekinemo. Vsak dan je priložnost za vstop v novo, bolj zdravo in srečno življenje.