Prepoznavanje, preprečevanje in zdravljenje pljučnice

Kaj je pljučnica 

Pljučnica je vnetje pljuč zaradi okužbe z mikroorganizmi. Glede na klinično sliko jo lahko razdelimo na klasično bakterijsko in atipično pljučnico, glede na povzročitelja pa na bakterijsko, virusno, glivno pljučnico itd.  

Bolezen lahko poteka v blagi obliki, lahko pa ogroža življenje, povzroči odpoved dihanja in celo smrt. 

Pljučnica: znaki in simptomi

Klinična slika pljučnice je odvisna od povzročitelja in gostitelja. Eden od najpogostejših simptomov pljučnice pa je kašelj, ki je lahko suh ali produktiven. 

Za klasične bakterijske pljučnice je značilen nenaden začetek bolezni z mrzlico, visoko vročino in s splošno prizadetostjo. Kašelj je produktiven in se pojavi zgodaj v poteku bolezni. Izmeček je navadno gnojen, sprva lahko rožnat, včasih krvavkast. Če vnetje poleg pljučnega tkiva prizadene tudi popljučno mreno, pride do značilne plevritične bolečine, ki je po tipu ostra, dobro lokalizirana in se ob vdihu in kašlju okrepi. Pri starostnikih s pljučnico v klinični sliki pogosto prevladujeta zmedenost in poslabšanje pridruženih kroničnih bolezni, vročina in kašelj pa sta manj pogosta.  

Pri atipičnih pljučnicah so sprva v ospredju splošni simptomi, npr. glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, splošna oslabelost, včasih tudi simptomi in znaki prizadetosti zgornjih dihal (izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu). Kašelj se praviloma pojavi šele nekaj dni po začetku bolezni. Je suh in dražeč ter se postopno stopnjuje; lahko je dolgotrajen, vztraja še nekaj tednov po začetku simptomov. 

Bakterijska pljučnica 

Najpogostejši bakterijski povzročitelj pljučnice v domačem okolju je Streptococcus pneumoniae – pnevmokokna pljučnica. Bolezen se začne značilno nenadno z mrzlico in visoko vročino. Pojavijo se bolečine v prsnem košu in kašelj z gnojnim ali krvavkastim izmečkom. Drugi najpogostejši povzročitelj je Haemophilus influenzae. Dejavniki tveganja, klinična slika in značilnosti bolnikov so podobni kot pri pnevmokokni pljučnici. Okužba s Staphylococcus aureus je pogostejša pri starostnikih in bolnikih z gripo. Klinični znaki pljučnice se pojavijo običajno potem, ko znaki gripe že izzvenijo. 

Atipična pljučnica 

Ta skupina bolezni ima neznačilen klinični potek, pogosto brez tipičnih simptomov in znakov pljučnice. Atipične pljučnice se navadno začnejo bolj postopno kot pnevmokokna pljučnica. Prisotni so številni sistemski simptomi in znaki, pogosti so glavobol in drugi zunajpljučni simptomi. Kašelj, ki se običajno pojavi šele nekaj dni po začetku bolezni, je suh in dražeč, izmeček pa redkeje sluzast ali gnojen. Povzročitelji atipičnih pljučnic so virusi, nekatere bakterije (klamidije, mikoplazma, legionele) in glive. 

Med atipične pljučnice spadajo: 

• Mikoplazemska pljučnica je najpogostejša atipična pljučnica, ki jo povzroča bakterija Mycoplasma pneumoniae. Najpogostejša je pri otrocih in mladih odraslih, pogosteje se pojavlja jeseni. Inkubacijska doba je 2–3 tedne. Bolniki imajo vročino, bolečine v žrelu, glavobol in kašelj, ki je praviloma suh, pridružene so lahko bolečine v mišicah in sklepih. Praviloma izzveni spontano, z antibiotičnim zdravljenjem pa uspešno skrajšamo njen potek. 

• Bakterija Chlamydia pneumoniae povzroča klamidijsko pljučnico. Inkubacijska doba je 21 dni. Pogost je dvofazen potek bolezni in se sprva kaže z vročino, z bolečinami v mišicah, žrelu in grlu. Po predhodnem izboljšanju sledi obdobje z dolgotrajnim kašljem, ki je glavni znak klamidijske okužbe. Klinični znaki in simptomi lahko trajajo razmeroma dolgo in jih pogosto spremljata splošna oslabelost in utrujenost. 

• Legionarska bolezen je pljučnica, ki jo povzroči bakterija iz rodu legionel. Epidemija so najpogosteje pozno poleti in zgodaj jeseni. Izbruhi se pojavljajo predvsem v hotelih, toplicah in bolnišnicah oziroma v prostorih, kjer za hlajenje uporabljajo skupno klimatsko napravo oz. kjer imajo naravne ali umetne bazene. Inkubacijska doba je 2–14 dni. Potek bolezni je sprva podoben kot pri atipični pljučnici, pozneje pa vse bolj spominja na klasično bakterijsko pljučnico. Pogosti so glavobol, bolečine v mišicah in vročina, lahko tudi mrzlica, driska in bolečine v trebuhu. Pozneje se pojavi kašelj, ki je običajno suh. Bolnike z legionelno pljučnico moramo skoraj vedno hospitalizirati, smrtnost je namreč visoka (1 % v splošni populaciji, 10–15% pri bolnikih s priduženimi obolenji). Glavni način preprečevanja legioneloze je preprečitev razmnoževanja legionel v vodovodnih okoljih. 

Virusna pljučnica 

Virusi so vzrok pomembnega deleža pljučnic v otroškem in odraslem obdobju. Delež je večji pri otrocih kot pri odraslih. Najpogosteje dokažemo okužbo z virusom gripe, sledijo respiratorni sincicijski virus, humani metapnevmovirus, virus parainfluence, enterovirusi in koronavirusi. Simptomi in znaki virusne pljučnice so lahko dokaj prikriti (npr. samo vročina). Nekateri bolniki navajajo tudi težko sapo in kašelj. Bolečine v mišicah so najpogostejše pri gripi. 

Zdravljenje in preprečevanje pljučnice 

Obisk pri zdravniku priporočamo predvsem ob pojavu težke sape, hitrega ali plitvega dihanja, visoke srčne frekvence, nizkega krvnega tlaka, bolečine v prsnem košu in dvigu telesne temperature nad 39 °C, pa tudi ob krvavem izkašljevanju ali pojavu zmedenosti (predvsem pri starostnikih in otrocih) ter če kašelj kljub podporni terapiji po tednu dni ne izzveni. 

Klinični sum na pljučnico potrdimo z rentgenskim slikanjem pljuč. Za oceno resnosti pljučnice in kot pomoč pri uvedbi zdravljenja opravimo določene laboratorijske preiskave krvi, merjenje vitalnih funkcij, včasih, predvsem pri hujšem poteku, se odločimo tudi za odvzem mikrobioloških vzorcev (izmeček, bris žrela, kri). 

Potrebni so počitek, pitje zadostnih količin tekočine, opustitev kajenja. Antibiotično zdravljenje moramo pri bakterijskih pljučnicah uvesti čim prej. Praviloma je izkustveno in ga izberemo glede na klinično sliko in resnost pljučnice. Podporno zdravljenje vključuje uporabo antipiretikov (zdravil za nižanje telesne temperature) in analgetikov. 

Glavni zapleti pljučnice so gnojni izliv v pljučih (empiem) s potrebo po plevralni drenaži, pljučni ognojek ali absces, razvoj sepse in dihalna odpoved. V vseh naštetih primerih bolnike zdravimo v bolnišnici, tudi na intenzivnih enotah. 

Koliko časa traja zdravljenje pljučnice 

Večino pljučnic zdravimo 7 dni. Seveda je dolžina zdravljenja odvisna od povzročitelja pljučnice, obsega (ali prizadene le en ali več lobusov pljuč) in stanja bolnika, pridruženih kroničnih bolezni in prisotnosti oslabljenega imunskega odziva. Atipične pljučnice zdravimo 10–14 dni, pri obsežnih pljučnicah, ki jih povzročajo Staphylococcus aureus, enterobakterije ali Pseudomonas aeruginosa, je potrebno tudi 14- do 21-dnevno zdravljenje, ki ga včasih podaljšamo.  

Ali je pljučnica nalezljiva

Nalezljivost je odvisna od povzročitelja. Mikoplazemska in klamidijska pljučnica se prenašata kapljično, pri legionelozi prenosa s človeka na človeka ni, okužimo se z vdihavanjem aerosolov, ki vsebujejo legionele (najpogosteje so vir klimatske naprave). Nekatere bakterije (npr. pnevmokok) se lahko poleg kapljičnega širjenja prenesejo v spodnja dihala z aspiracijo bakterijske flore zgornjih dihal. Pnevmokok pogosteje povzroča pljučnico pri osebah s posebnimi nevarnostnimi dejavniki (starejše osebe, otroci do 2. leta, bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, KOPB, alkoholiki). 

Preprečevanje okužbe s pljučnico

Glede preprečevanja okužbe veljajo enaka načela kot pri preprečevanju drugih respiratornih okužb (kapljična osamitev, uporaba zaščitne maske). Pnevmokokne okužbe lahko delno preprečimo s cepljenjem, z obvladovanjem kroničnih bolezni, opustitvijo kajenja in izogibanjem prenapolnjenih prostorov v sezoni okužb dihal ter s preprečevanjem gripe.  

Obstajata tudi dve vrsti pnevmokoknih cepiv, ki se priporočata predvsem osebam z zgoraj naštetimi nevarnostnimi dejavniki in vsem starejšim nad 65 let, svetuje se tudi cepljenje proti gripi, saj se pljučnica pogosto pojavi po prebolevanju te.  

Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključna za obvladovanje bolezni, pri čemer antibiotično zdravljenje igra osrednjo vlogo pri bakterijskih oblikah. Preventiva, kot so cepljenja, higiena, zdrav življenjski slog in izogibanje tveganim stikom z obolelimi, je bistvena za zaščito ogroženih. S pravočasno oskrbo in preventivnimi ukrepi lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju bremena, ki ga pljučnica prinaša za zdravje posameznikov in družbe kot celote. 

Soavtorica prispevka: Neža Božič, štud. med. 

Literatura: 

1. Tomažič, J., Strle, F. et al. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2022.  

2. Košnik, M., Štajer, D. et al. Interna medicina. 6. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo, Buča; 2022. 

3. Metlay, J. P., Waterer, G. W., Long, A. C., Anzueto, A., Brozek, J., Crothers, K., Cooley, L. A., Dean, N. C., Fine, M. J., Flanders, S. A., Griffin, M. R., Metersky, M. L., Musher, D. M., Restrepo, M. I., Whitney, C. G. Diagnosis and Treatment of Adults with Community-acquired Pneumonia. An Official Clinical Practice Guideline of the American Thoracic Society and Infectious Diseases Society of America. Am J Respir Crit Care Med. 2019 Oct 1;200(7):e45-e67. doi: 10.1164/rccm.201908-1581ST. PMID: 31573350; PMCID: PMC6812437. 

4. Mušič, E. Priporočila za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice odraslih. Zdrav. vestn. 2010;79(3):245-164.