Preprečimo toplotni udar

Vzroki povišane telesne temperature

Obstajata dve vrsti povišanja telesne temperature nad normalo – vročina, ki je posledica bolezni (največkrat okužbe), ter pregretje, ki je posledica segrevanja telesa zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov (velika mišična aktivnost ali zelo vroče okolje, običajno kombinacija obojega).

Pri vročini se zaradi bolezni dvigne nastavljena vrednost v možganskem centru za nadzor temperature, zato telo poskrbi, da se temperatura dvigne. Okončine postanejo hladne, da se izgublja čim manj toplote, zmanjša se potenje in pojavi se mišični drget.

V primeru pregretja pa je nastavljena vrednost temperature v možganskem centru nespremenjena in možgani poskušajo telo ohladiti, ko se notranja temperatura prične dvigati nad normalo. Koža postane bolj prekrvavljena, topla, pojavi se intenzivno potenje. Če ti mehanizmi niso dovolj uspešni, začne notranja temperatura naraščati in razvije se toplotni udar.

Poznamo več oblik pregretja

Začetni simptomi so posledica dehidracije ter pomanjkanja soli, ki se izgublja z znojenjem. Kažejo se kot utrujenost, lahko celo izčrpanost ter mišični krči. Ogroženi so telesno zelo aktivni ljudje v vročem podnebju ali delovnem okolju.

• Vročinska sinkopa je kratkotrajna izguba zavesti, ki se pojavi pri pregretem bolniku kot posledica prekomernega padca krvnega tlaka. To se zgodi zaradi dehidracije, razširjenja žil (namen je boljše oddajanje toplote), ortostatskih pojavov (padca tlaka v možganskih arterijah v stoječem položaju), učinkov zdravil (predvsem zdravil za zniževanje krvnega tlaka – diuretiki, kalcijevi antagonisti) ter slabih avtonomnih refleksih pri starostnikih in nekaterih bolnikih (žile se na padec tlaka ne odzovejo z refleksnim krčenjem, kar bi tlak povrnilo na normalo).
• Vročinska izčrpanost se pojavi ob stopnjevanju dehidracije in/ali izgube soli pri pregretem bolniku. Lahko se pojavi tudi ob izolirani izgubi soli, ko posameznik ob telesni dejavnosti ne popije dovolj navadne vode. Kaže se s splošno oslabelostjo, glavobolom, poleg tega se pojavi še zmedenost, zmanjšana razsodnost, slabost in bruhanje, koža je bleda, pulz je hiter in šibek. Temperatura ne preseže 40 °C, saj termoregulacijski mehanizmi še delujejo.
• Vročinska kap je najhujša oblika pregretja – je življenje ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo. Na tej stopnji termoregulacijski mehanizmi odpovedo in temperatura naraste nad 40,5 °C. Koža postane pordela, suha, dihanje pospešeno, pulz hiter in šibek, lahko se pojavijo tresavica, krči, nehoteni gibi ter motnje ravnotežja. Značilne so tudi motnje zavesti od zmedenosti in halucinacij do globoke nezavesti, ko postane bolnik popolnoma neodziven. Zaradi visoke telesne temperature začnejo odpovedovati vsi organi in bolnik umre.

Najbolj ogroženi so telesno ali duševno prizadeti ljudje, starostniki in alkoholiki. Običajno gre za posledico daljše izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi in ne nujno za povezavo s telesno aktivnostjo. Taki bolniki potrebujejo čimprejšnjo bolnišnično oskrbo.

Prva pomoč

V vseh primerih je treba preprečiti nadaljnje segrevanje bolnika, zato ga premestimo v hladen, senčen in zračen prostor. Prizadetega bolnika slečemo, ga močimo z mlačno vodo in vanj usmerimo ventilator. Na mesta velikih žil v vratu, dimljah in pazduhah namestimo hladne obkladke. Če imamo možnost, lahko bolnika potopimo v kad s hladno vodo. Če je bolnik pri zavesti, mu damo piti hladno (ne ledeno mrzlo) vodo ali še bolje, če je le možno, rehidracijsko raztopino, ki jo lahko pripravimo tudi sami. Posvetujemo se z dežurno zdravstveno službo za nadaljnja navodila. Če nastopi nezavest, je treba osebo namestiti v bočni položaj za nezavestnega in čim prej klicati prvo pomoč (112) ter bolnika aktivno ohlajati. Ko temperaturo uspemo znižati na 39 °C, je treba z agresivnim ohlajanjem prenehati.

Preventiva

V poletnih mesecih je zaradi visoke temperature zraka zlasti pri ogroženih skupinah starostnikov, duševno prizadetih oseb, kroničnih bolnikov ter alkoholikov pogosto pregrevanje, ki ima lahko včasih tudi resne posledice. Da bi preprečili take zaplete, moramo paziti na zadosten vnos brezalkoholnih tekočin, se izogibati izpostavljanju soncu in telesni aktivnosti v najbolj vročih urah dneva, uporabljati primerno pokrivalo ter lahka, zračna oblačila in skrbeti za redne počitke večkrat v dnevu.