Prva pomoč – Temeljni postopki oživljanja (TPO)

Situacije, v katerih se moramo teh metod posluževati, so nepredvidljive in ustvarijo še večji stres in negotovost. Vendar je v takih trenutkih najpomembnejše, da nekaj storimo. Neukrepanje je lahko za poškodovanca usodno.

Možgani so izjemno občutljivi na pomanjkanje kisika, nepopravljiva škoda lahko prične nastajati že po nekaj minutah, smrt pa lahko nastopi v 8–10 minutah.

Strah, ki ga doživljamo ob tem, je povsem razumljiv, vendar ne sme biti ovira za ukrepanje. Čeprav imamo občutek, da nismo dovolj usposobljeni, se moramo zavedati, da je nekaj storiti veliko več kot ničesar storiti. Za poškodovanca to lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Po evropskih smernicah je pričetek izvajanja temeljnih postopkov oživljanja potreben pri osebi, ki je neodzivna in ne diha ali diha neprimerno oz. nezadostno. Kot primer je agonalno oziroma počasno in težko dihanje, ki pa je lahko zgodnji znak srčnega zastoja.

Povzeto po smernicah ERC 2021