Prva pomoč – tujek v dihalih

Tujek v dihalih spada med redke, a hkrati potencialno dobro rešljive dogodke, ki lahko v nasprotnem primeru privedejo do nepričakovane smrti. Večina primerov dušenja je povezanih s hranjenjem v družbi. Poškodovanec je največkrat v začetku pri zavesti in sodelujoč, zato sta zgodnja prepoznava in reakcija še toliko bolj pomembni.

Kako prepoznati nujno stanje tujka v dihalih?

Ker je zgodnja prepoznava ključ do uspešnega izida, je pomembno, da tega nujnega stanja ne zamešamo s stanji, kot so npr. omedlevica, srčni infarkt ali epileptični napad, pri katerih prav tako lahko pride do nenadnih težav z dihanjem, pomodrelosti ali nezavesti. Statistično je najbolj pogosto, da do dogodka pride med uživanjem hrane ali pitjem pijače.

Glede na mesto, oziroma natančneje, na katerem nivoju dihal se je tujek zaustavil, razdelimo stanje na:

  • tujke v zgornjih dihalih (nos, ustno-žrelna votlina, del grla do glasilk) in
  • tujke v spodnjih dihalih (sapnik, bronhiji, bronhioli).

Če poskusimo razložiti razliko med njima, bi lahko rekli, da je razlika v hitrosti nastanka težav. Namreč, poškodovanec z zastalim tujkom v zgornjih dihalih se bo nenadoma pričel dušiti, težko dihati, medtem ko bo poškodovanec z zastalim tujkom v spodnjih dihalih najpogosteje navajal dražeč kašelj, kasneje lahko prične izkašljevati sluz ali kri, med dihanjem se lahko sliši piskanje.

Glede na resnost zapore stanje delimo na: blago/delno in hudo zaporo.
Prepoznati, za katero stopnjo zapore gre, je dokaj enostavno. Poškodovanca, ki je pri zavesti, vprašamo: »Ali se dušite?« Poškodovanec, ki lahko govori, kašlja in diha, ima blago zaporo dihalnih poti. V kolikor ni zmožen govoriti, če kašelj postaja vedno šibkejši ter ob tem poškodovanec težko diha ali ne more dihati, gre za hudo zaporo dihalnih poti.

Ljudje, ki so bolj ogroženi za tovrstni dogodek, so osebe z znižanim nivojem zavesti, alkoholizirani ali osebe pod vplivom drog, osebe z nevrološko okvaro požiranja ali z refleksom kašlja (npr. po možganski kapi, bolniki s Parkinsonovo boleznijo), osebe z boleznimi dihal, duševno manj-razvitostjo, demenco, pomanjkljivim zobovjem ter starostniki.

Pristop k poškodovancu z blago zaporo dihalnih poti

S kašljem ustvarimo visok in vzdrževan tlak v dihalnih poteh, kar nam pomaga tujek odstraniti iz telesa. Agresivna oskrba, kot so udarci med lopaticama, trebušni sunki (Heimlichov manever) ali stisi prsnega koša, lahko v tem primeru povzroči škodo in tudi poslabša zaporo dihalnih poti. Zato je taka oskrba primerna le za poškodovance s hudo zaporo dihalnih poti.

Po razrešitvi zapore je potrebno poškodovanca spremljati, dokler ni izboljšanja, saj se lahko zapora naknadno poslabša.

Pristop k poškodovancu s hudo zaporo dihalnih poti:

Glede na klinične podatke so najučinkovitejši poskusi razrešitve zapore dihalnih poti za zavestne odrasle poškodovance ali otroke nad prvim letom starosti:

  • udarci med lopaticama,
  • trebušni sunki ter
  • stisi prsnega koša.

V približno polovici teh primerov za razrešitev ni dovolj le ena metoda, temveč je potrebna kombinacija metod.

Pravilen postopek v primeru poškodovanca s hudo zaporo dihalnih poti je:

  1. Pričnemo s petimi udarci med lopaticama.
    Stojimo ob bolniku, z eno roko podložimo prsni koš, s peto dlani druge roke pričnemo izvajati udarce.
  1. V kolikor nismo uspešni, nadaljujemo s trebušnimi sunki ali Heimlichovim manevrom, pri čemer preverimo, da oseba ni noseča. V primeru nosečnosti se Heimlichov manever ne sme izvajati.
    Stopimo za poškodovanca, objamemo ga z rokami prek zgornjega dela trebuha ter nagnemo naprej. Pest ene roke postavimo med žličko prsnice in popek, z drugo roko objamemo to roko, sunkovito potegnemo k sebi in navzgor.
  1. Če tujek še vedno ni odstranjen, ponavljamo oba postopka.

Prikaz Heimlichovega manevra

Pristop k nezavestnemu poškodovancu s hudo zaporo dihal

V primeru nezavestnega poškodovanca s hudo zaporo dihal postopamo na naslednji način:

  1. Osebo položimo s hrbtom na tla, roki ob telo.
  2. Poskusimo sprostiti dihalno pot. V kolikor je tujek viden, ga poskusimo s prstom izvleči ven. Pri tem pazimo, da tujka ne potisnemo še nižje. Pomembno je, da tega ne poskušamo na slepo!
  3. Pričnemo izvajati temeljne postopke oživljanja, začenši s tridesetimi stiski prsnega koša, temu sledita dva vpiha. Ne pozabimo večkrat preveriti dihalnih poti!!

Pristop k poškodovancu – otroku, mlajšemu od enega leta

V primeru, da je poškodovanec otrok, postopamo na naslednji način:

  1. Poiščemo stol ter se usedemo. Otroka z obrazom navzdol položimo na podlaket, ki je naslonjena na stegno. Glavo in vrat podpiramo z roko, glava je ob tem v nižjem položaju kot trup.
  2. S peto dlani rahlo, vendar čvrsto petkrat potolčemo po sredini hrbta.

    Prva pomoč pri otroku

  3. V kolikor nismo uspešni, otroka obrnemo (na podlakti z obrazom navzgor, počiva na stegnu). Z dvema prstoma, ki ju položimo na sredino prsnice, izvedemo pet stisov prsnega koša. Globina vtisa je enaka tretjini globine prsnega koša.
  4. Ponovimo pet udarcev po hrbtu ter pet stisov prsnega koša in pokličemo 112.
O avtorju
Jani Petrović
dr. med., specializant dermatovenerologije
S študijem medicine je pričel leta 2009 na Medicinski Fakulteti v Ljubljani, od samega začetka je bilo njegovo interesno področje kirurgija. Tako je že tekom študija kot volonter delal na različnih področjih: na nevrokirurgiji, onkološki, vaskularni, maksilofacialni, plastični in ortopedski kirurgiji.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z zdravstvenimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.