Putika – bolezen obilja

Putika je bolezen, katere simptomi se prvič pojavijo že v Hipokratovih zapisih. Pogosteje jo začnejo omenjati v zapisih iz 17. stoletja, ko je premožnejši sloj prebivalstva zaradi prevelikega apetita in nezdravega življenjskega sloga (tudi obilice alkohola) tarnal nad simptomi, kot so npr. zelo boleči oziroma otekli sklepi, zlasti rok in nog.

Putika ali protin se tudi danes pojavlja v povezavi s prekomernim hranjenjem, predvsem z živili živalskega izvora (zlasti z mesom in nekaterimi vrstami rib), posameznimi vrstami zelenjave oziroma stročnic, uživanjem alkohola ter telesno neaktivnostjo.

Kako lahko s hrano preprečimo oziroma povzročimo nastanek putike?

Da lahko razumemo, kako lahko nekaj preprečimo, moramo razumeti njegov nastanek. Nastanek putike ni odvisen le od nezdravega življenjskega sloga, temveč je lahko tudi deden.

Purini iz hrane se namreč v telesu metabolizirajo v kristale sečne kisline, ki se v preveliki količini oziroma v primeru dehidracije nalagajo v sklepih in z drgnjenjem ob tkivo povzročajo hudo bolečino in otekanje sklepov.

Do nastanka simptomov putike lahko pride tudi kot posledica nekaterih drugih bolezni, npr. nekaterih avtoimunskih bolezni oziroma ko je zmanjšano delovanje ledvic.

Kdo zboleva za protinom?

Bolniki s prikrito hiperurikemijo (povečano vrednostjo sečne kisline v telesu) lahko več desetletij živijo brez simptomov, tipičnih za putiko.

Nato sledi akutni napad putike, ki je največkrat posledica uživanja odsvetovanih živil, bolezni oziroma poškodb, in se kaže v obliki vnetega in bolečega sklepa, največkrat palca na nogi. Bolečina na prizadetem prstu je običajno tako huda, da oboleli z akutnim napadom putike ne prenese nikakršnega dotika, niti najbolj nežnega.

Napadi putike (intervalni protin), ki sledijo prvemu, se običajno pojavijo v krajših intervalih kot prvi napad in se kažejo v težji obliki.

Postopoma se razvije protin (putika) v kronični obliki, pri čemer lahko pride do pojava s prostim očesom vidnih zatrdlin (kristalov sečne kisline, t.i. tofov), ki se najpogosteje pojavljajo na sklepih in hrustancu uhlja. Ti ne povzročajo bolečine, se pa lahko vnamejo in posledično bolijo.

Kako zaviramo napredovanje v kronično oziroma preprečimo nastanek kronične oblike protina?

Pri preprečevanju nastanka kronične oblike protina lahko veliko naredimo sami, in sicer z zdravim načinom življenja, zlasti z izogibanjem uživanja hrane, bogate s purini, in alkoholu ter z uživanjem zadostne količine vode. Številne študije so namreč ugotovile, da je pojav kronične oblike protina povezan z dehidracijo telesa.

V primeru, da se je prvi napad putike pri posamezniku že zgodil, se lahko osebni zdravnik odloči posamezniku poleg ustrezne prehrane predpisati tudi zdravila za zniževanje sečne kisline in lahko na tak način prepreči napredovanje v kronično obliko. Slednji se želimo izogniti tudi zato, ker se kristali sečne kisline poleg na že omenjenih mestih (sklepih) nalagajo tudi na drugih organih, kot npr. ledvicah in sečilih.

Kako lahko doma ublažimo simptome putike?

Bolečine pri vnetih sklepih lahko omilimo s hladnimi obkladki oziroma zdravili. Na voljo imamo zdravila, ki blažijo bolečino in vnetje (nesteroidni antirevmatiki, glukokortikoidi), in zdravila, ki preprečujejo nove napade oziroma napredovanje putike.

Drug pristop k blaženju simptomov (vnetja in bolečine) je, da skušamo zmanjševati vrednost sečne kisline v organizmu. Določene sestavine v češnjah oziroma višnjah, imenovane antocianini, zelo uspešno zavirajo aktivnost encimov, ki sodelujejo pri vnetju.

Z rednim uživanjem zlasti višenj lahko učinkovito zmanjšamo koncentracijo sečne kisline v organizmu ter posledično zmanjšamo bolečino v oteklih in vnetih sklepih.

Kot že večkrat omenjeno, je preventiva še pomembnejša od kurative, in sicer pravilna prehrana, hidracija in gibanje. Redno uživanje živil, bogatih z vitaminom C, namreč dokazano preprečuje nastanek napadov putike.

Naj povzamemo: putika je bolezen, ki je povezana z nezdravim življenjskim slogom, zlasti s prekomernim hranjenjem. Kot pri številnih drugih kroničnih nenalezljivih boleznih gre tudi pri njej za nastanek vnetja, in sicer v sklepih.

Če v svoj jedilnik vpeljemo živila, ki preprečujejo nastanek vnetja, zlasti sadje in zelenjavo različnih barv in s tem vitaminov, ne poskrbimo samo za dobro počutje, temveč tudi za nemoteno delovanje organizma in gibljive sklepe brez bolečine.