Samozavest se gradi z igrivostjo

Vsak šport ima svoje posebnosti. A mladi športniki in športnice se, ne glede na to, s katerim športom se ukvarjajo, soočajo s podobnimi težavami ali dilemami pri gradnji in krepitvi samozavesti. Kaj je dobro vedeti, kako si lahko pomagajo sami, kaj lahko storijo trenerji in starši, smo preverili pri mag. performance psihologije in olimpijski podprvakinji, Sari Isaković.

»Samozavest temelji na dveh različnih kompetencah. Prva je razvoj te kompetence, kar pomeni, da si jo športnik krepi tako, da zanjo nameni čas in energijo. Če je torej v tem dober, dobiva potrditev od zunaj, da je dober.

Druga kompetenca pa je bolj ponotranjena in povezana s samopodobo, kar pomeni, da ni odvisna od tega, koliko je v nečem dober ali koliko potrditve dobi od zunaj. Povezana je z občutkom, da se športnik dobro počuti v svoji koži, da se ceni in spoštuje. Da se počuti vrednega uspeha in se ima rad. Gre tudi za to, da sprejema odločitve, ki so zanj najboljše. A pogosto se zgodi, da je ta drugi del samozavesti spregledan, čeprav je občutek lastne vrednosti nujno potreben ravno takrat, ko rezultatov ni,« pojasnjuje Sara.

Samozavest je odvisna tudi od vzgoje

Najhuje je, da se samozavest oblikuje zgolj skozi rezultate, saj ko teh ni, lahko športnik obupa. Realnost vrhunskega športa pa je, da rezultatov velikokrat ni, zato je drugi del, torej samopodoba, še veliko bolj pomemben kot prvi. Zanemariti pa ne gre tudi vzgoje. Torej vzgoje, ki ni usmerjena zgolj na rezultate, ampak tudi na to, da otrok dobi pohvalo tudi, ko ne doseže najboljšega rezultata. Če mu starši takrat povedo, da vedo, da se je trudil in da cenijo njegovo predanost in srčnost, so naredili ogromno, pove Sara.

A realnost, tudi v Sloveniji, je pogosto drugačna. Dokler je otrok priden in se obnaša glede na pričakovanja okolice ali staršev, je vse super. Dobi veliko pohval in si ustvari preveč pričakovanj. Ko pa ne doseže pričakovanj, pa se začnejo kritike.

Samozavest mora temeljiti na sposobnosti in zdravi samopodobi ter zdravem odnosu do sebe. Pomemben je občutek lastne vrednosti, ki ni usmerjena na rezultate. Občutek, da si kot športnik vreden uspeha.

To »zdravo samozavest« bi morali krepiti že v šoli, preko vzgoje staršev, trenerjev. Vse namreč temelji na prepričanjih, ki jih ima športnik v sebi. Ker pa je tak način vzgoje v Sloveniji še vedno redek, mnogi slovenski športniki ponotranjijo občutek, da niso dovolj dobri nogometaši, judoisti, plavalci, skakalci …, ker imajo slabe rezultate. Vendar to ne drži. So dobri športniki, le nekaj je šlo narobe v procesu in ni rezultatov.

Kako premostiti dvom vase

Vsak športnik in športnica pride do obdobja, ko se sooči z dvomi vase. To je popolnoma človeški proces, saj je dvom zgolj sporočilo uma, da je pred tabo nekaj pomembnega, ki te sili, da preveriš, ali si maksimalno pripravljen oziroma ali boš zmogel.

Dvom je torej le misel, ki se pojavi z namenom, da športniku nekaj sporoči. Ni nujno, da je to res. Pojavi se, ker se je v njegovi okolici nekaj zgodilo, kar je zasadilo dvom vanj. Ta dvom bi moral športnik izkoristiti sebi v prid na način, da si odgovori: »Jaz danes poskrbim, da bom najboljši«. Ter se vpraša, kaj je v njegovi moči, kaj lahko stori, da bo boljši.

Dvomi pa so lahko za športnika tudi koristni, saj ga na nekaj opomnijo. Če so prepričani, da so naredili vse, kar je v njihovi moči, potem se lahko dvomu zahvalijo, ker jih je opomnil in mu sporočijo, da so maksimalno pripravljeni ter da bo vse v redu. Zgodi pa se tudi, da je dvom premočan in se sprašujejo, ali so res dali vse od sebe. V takih trenutkih je najbolje, da si rečejo: »S tistim, kar imam, bom dala vse od sebe,« pove Sara.

Dvomi, skrbi, opravičila, izgovori – so le misli, ki pridejo in gredo. Pretirano razmišljanje o njih ni potrebno, dobro pa je, da poskušamo prepoznati sporočilo, ki nam ga ta dvom želi predati.

Tehnike gradnje samozavesti

Osebnih strategij in tehnik, kako graditi in krepiti samozavest, je več. Zelo priljubljeni sta pisanje dnevnika in vizualizacija. S pisanjem dnevnika, v katerega se zapiše, kako dobro je šlo tisti dan na treningu, na kaj je športnik ponosen, kaj mu je bilo všeč, kje je prostor za napredek in kaj lahko naslednjič naredi bolje, so športniki, ki to počnejo vsek dan, uspešnejši, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave.

Vizualizacija pa je pomembna predvsem pred tekmo. Ne samo pred zadnjo, temveč lahko mesece ali celo leta prej. »Jaz sem dve leti vizualizirala svoj nastop na OI v Pekingu,« pove Sara.

Bolj kot zna športnik vizualizirat, bolj prepričuje svoje možgane, da je njegov nastop izvedljiv in mogoč. V vizualizaciji možgani delujejo tako, da ne vedo, ali gre za domišljijo, ki ti predvaja scenarij nastopa, ali se to res dogaja. Možgani ne ločijo med resničnostjo in domišljijo. In ko se nastop res dogaja, je samozavest višja, anksioznost pa se zmanjša.

Obvladovanje stresa in psihičnih obremenitev

Stres se obvladuje tako, da se prepozna, kje se stres manifestira v telesu in kaj se dogaja mentalno. Ne sme se ga interpretirati kot anksioznost, paniko, ampak kot pripravo na nekaj, kar se bo še zgodilo, kot je recimo tekma. Pomembno je prepoznati signale znotraj telesa in glave (misli, samogovor, monolog …) in se opazovati. Bolj, kot se človek opazuje, več je možnosti za odziv na zdrav način.

Pričakovanja v športu pravzaprav ne bi smela obstajati. Lahko so cilji, lahko so namere in fokus na tukaj in zdaj. Pričakovanja pomenijo, da športnik ve, kaj se bo zgodilo. V resnici pa tega nihče ne ve, saj je to izven naše kontrole. Pričakovanja bi bilo treba izbrisati iz glave in se osredotočiti na namero, fokus in vztrajanje do cilja.

Pomembna je pot – kako priti do cilja. Vedno pa mora biti fokus na tukaj in zdaj – v športu obstaja samo en trenutek.

Ohranjanje motivacije in pozitivnega odnosa do sebe v težkih situacijah

Športnik se lahko motivira in ohranja pozitiven odnos do sebe ravno v težkih situacijah in z njimi. Zakaj? Ker je težkih situacij mnogo več kot uspešnih. »99 % časa te življenje brca in ti požuga, ne, ne danes ni tvoj dan. Daje ti preizkušnjo in te testira, koliko si uspeha zares želiš. Tvoja naloga je, da se prebijaš skozi neuspehe in se zavedaš, da je vsak neuspeh zate učenje in prostor za napredek,« pripoveduje Sara.

Za izboljšanje mentalne vzdržljivosti in samozavesti obstajajo vaje in tehnike, s katerimi si lahko pomagamo. Ena izmed njih je meditacija, ki je pravzaprav trening možganov za krepitev psihološke odpornosti. Z meditacijo se poveča sposobnost samoopazovanja (dihanje, misli, fokus na telo) in ohranjanje pozornosti. Uravnavanje pozornosti je največja moč pri mentalni vzdržljivosti. Biti buden, priseben, prisoten, hitreje prepoznavati, kam odtavajo misli in kaj se dogaja v telesu. Gre za trening zavedanja - hitreje kot prepoznamo, kaj se dogaja, hitreje se lahko odzovemo.