Siva mrena

Oblike sive mrene 

Glede na oblike in mesto nastajanja zamotnitev v leči razlikujemo 3 vrste sive mrene:  

• Nuklearna sklerotična siva mrena je najpogostejša oblika in napreduje zelo počasi. Zanjo je značilna postopna otrditev in porumenelost centralnega dela očesne leče, imenovanega nukleus oziroma jedro. Sčasoma se razširi na celotno lečo. Za napredovanje te oblike sive mrene je značilno spreminjanje dioptrije in prehodno izboljšanje bližinskega vida.  

• Kortikalna siva mrena se posebej pogosto pojavlja pri sladkornih bolnikih. Nastajati začne na robovih očesne leče in se postopno širi v obliki razpok v tkivu proti središču leče. Razpoke povzročajo bleščanje, zamotnjen vid, zmanjšanje kontrasta in težave z globinskim vidom.  

• Posteriorna subkapsularna siva mrena napreduje hitreje, sprva pa slabša le nočni vid in bližinsko vidno ostrino. Že v nekaj mesecih po pojavu prvih simptomov se lahko slabša vidna ostrina ali se celo zaznava samo še svetloba. Pogosto je povezana z visoko kratkovidnostjo, jemanjem steroidov in nekaterimi obolenji mrežnice.  

Kaj je siva mrena 

Siva mrena ali katarakta je očesna bolezen, pri kateri se izgublja prozornost očesne leče. Ta leži v sprednjem delu očesa, neposredno za roženico in šarenico. Njena naloga je uklon svetlobe, ki v oko prehaja skozi zenico. Tako na očesnem ozadju nastaja ostra slika, ki jo oko zaznava s posebnimi čutnicami. S pojavom motnjav v leči se zmanjšuje njena prepustnost za svetlobo. To postopno povzroča slabšanje vida. Zaradi nepravilnega uklanjanja svetlobe v leči se pojavijo težave, kot so meglen vid, občutek bleščanja, bledenje barv in pogosto spreminjanje dioptrije. Sprva so težave težko opazne. Ko pa siva mrena napreduje, se vid začne opazno slabšati in na koncu lahko pacienti zaznavajo le še svetlobo. 

Glavni vzroki za nastanek sive mrene

Nastajanje motnjav v leči in razvoj sive mrene sta zelo povezana s staranjem. Spremembe v leči pri približno petini ljudi nastanejo že po štiridesetem letu, po šestdesetem letu ima motnjave v leči že več kot polovica ljudi. Sprva te motnjave ne zmanjšujejo nujno vidne ostrine.  

Na nastanek sive mrene vplivajo tudi dednost, sistemske bolezni (kot je sladkorna bolezen), življenjski slog in dejavniki iz okolja, zlasti čezmerna izpostavljenost UV-žarkom. Zelo pogosto siva mrena nastane pri tistih, ki zaradi zdravljenja drugih bolezni prejemajo kortikosteroidna zdravila, ali pa pri poškodbah očesa, kot so topi udarci v oko ali ostre poškodbe očesa.  

Poudarek okvir: Čeprav lahko z zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganja za nastanek in upočasnimo napredovanje sive mrene, zaradi naravnih procesov staranja očesa nastanka sive mrene ne moremo z gotovostjo preprečiti. 

Tveganja za razvoj sive mrene je možno zmanjšati z izogibanjem UV-svetlobi z uporabo sončnih očal in zdravim življenjskim slogom. Najpomembnejše je prenehanje kajenja, saj imajo kadilci večje tveganje za razvoj sive mrene in drugih očesnih bolezni. Priporoča se tudi izogibanje uživanju alkohola.  

Pozitivni zaščitni učinki z upočasnjevanjem napredovanja sive mrene se pripisujejo živilom, bogatim z vitaminoma C in E. Raziskava, objavljena marca 2023 v reviji Journal of Ophtalmology, razkriva, da je genetskim dejavnikom možno pripisati le 35 % pojava sive mrene. Pretežni del, kar dve tretjini dejavnikov, ki vplivajo na razvoj sive mrene, je posledica življenjskega sloga in vplivov okolja. Ta raziskava je kot najučinkovitejši agent za upočasnjevanje napredovanja sive mrene prepoznala prav vitamin C. Konkretnih priporočil o količini vitaminov, ki naj bi jih zaužili, žal ni, saj za to ni dovolj podatkov. Z rednim gibanjem in zdravo, uravnoteženo prehrano je možno pozitivno vplivati na ohranjanje primerne telesne teže, urejenega krvnega tlaka in ustrezno raven sladkorja v krvi. Vse to so zelo pomembni dejavniki tveganja za razvoj sive mrene.  

Kako dolgo raste siva mrena 

Siva mrena se razvija postopoma, napredovanja pa ni mogoče preprečiti. Hitrost upadanja vidne ostrine in slabšanja vida je odvisna od več dejavnikov. Hitrejše napredovanje je lahko povezano tudi s prisotnostjo drugih obolenj. Pri diabetikih, bolnikih na kortikosteroidni terapiji ali po poškodbi neredko siva mrena napreduje hitreje. V odsotnosti omenjenih spremljajočih dejavnikov je hitrost napredovanja najbolj odvisna od vrste sive mrene. 

Znaki in simptomi sive mrene 

Če kljub novim očalom ne vidite dobro, imate težave pri vožnji ponoči ali pri branju ob slabi osvetlitvi vida, so to lahko zgodnji znaki sive mrene. Ker se razvija postopoma, simptomi včasih na začetku niso opazni, a sčasoma postajajo bolj izraziti. Velikokrat pacienti povejo, da naključno pokrijejo eno oko in ugotovijo, da zaradi sive mrene na drugem očesu ne vidijo.  

Izpostavek iz besedila/citat: V zgodnji obliki je sivo mreno možno odkriti le s pregledom. 

Glavni simptomi, na katere bodite pozorni:  

• občutek meglice v vidu 

• slabši vid ponoči 

• sij okoli svetlobnih virov  

• občutljivost za svetlobo 

• rumenkasta slika 

• pojav dvojne slike 

• spreminjanje dioptrije 

Kako se ugotovi siva mrena 

Za ohranjanje očesnega zdravja in pravočasno prepoznavo očesnih obolenj se po 40. letu starosti svetujejo preventivne kontrole vida in merjenje očesnega tlaka vsaj na vsaki dve leti. V zgodnji obliki je sivo mreno možno odkriti le s pregledom. Sum na sivo mreno se postavi že v primeru slabše vidne ostrine, ki je ni možno izboljšati s korekcijskimi očali. V takih primerih je potreben razširjeni pregled, ki opredeli vzrok slabše vidne ostrine. Najpogosteje se izkaže, da je to prav siva mrena.  

Operacija sive mrene  

Edini način zdravljenja sive mrene, s katerim se povrne vidna ostrina, je operacija. Pri tej se zamotnjena naravna leča nadomesti z umetno. Novejše znotrajočesne leče poleg povrnitve vidne ostrine omogočajo tudi odpravo dioptrije, astigmatizma in starostne slabovidnosti. To omogoči dober vid na bližino in daljavo popolnoma brez očal. 

Za načrtovanje izvedbe operacije sive mrene je potreben pregled. Pri tem se oceni prisotnost morebitnih drugih bolezenskih sprememb v očesu, ki lahko vplivajo na izvedbo posega, in opravijo meritve za preračun dioptrije umetne leče. Operacija sive mrene je kratek, čisto neboleč ambulantni poseg. Izvede se v topični anesteziji, kar pomeni, da očesni kirurg s kapljicami lokalno ohromi sprednji del očesa, med posegom pa je pacient buden. Operacija traja od 15 do 30 minut, redko dlje. Po operaciji gre pacient domov in naslednji dan sledi kontrolni pregled.  

Obstaja več znotrajočesnih leč, ki se razlikujejo po svojih optičnih lastnostih. Izbira znotrajočesne leče je odvisna od tega, ali je oko zdravo ali ne in ali ima morebitno spremljajočo dioptrijo, najpomembnejše pa so potrebe pacienta glede vida. Pogovor ob pregledu in razumevanje pričakovanj glede vida sta za zdravnika ključna pri svetovanju o izbiri najprimernejše leče za operacijo dioptrije.  

Okrevanje po operaciji sive mrene  

Okrevanje je po operaciji sive mrene hitro. Vid je na dan operacije še meglen in se običajno začne izboljševati že nekaj ur po operaciji. V primerih z zelo napredovalo mreno pa se vid izboljšuje počasneje. Na okrevanje lahko vplivajo predhodna dioptrija, vrsta pri posegu vstavljene leče in spremljajoča očesna obolenja. Zato je pomembno, da upoštevate zdravnikova navodila in dosledno jemljete predpisana zdravila v obliki kapljic, s katerimi preprečujete nastanek bakterijske okužbe in pospešite celjenje. Prvi pregled po operaciji je naslednji dan, naslednji pregled pa opravite približno mesec dni po posegu. Takrat je v primeru operacije s standardno lečo tudi čas za predpis novih očal za branje.  

Zapleti po operaciji sive mrene so s pravočasnim ukrepanjem praviloma dobro obvladljivi.

Možni zapleti pri operaciji sive mrene 

Kot pri vsakem zdravljenju in zlasti operaciji so tudi pri operacijah sive mrene možni zapleti. Ti lahko nastanejo že med operativnim posegom ali pozneje v obdobju okrevanja po operaciji. Do zapletov med samo operacijo pride pri manj kot enem promilu, torej redkeje kot 1 zaplet na 1000 izvedenih operacij sive mrene. Pri tem so zapleti praviloma povezani s težavnostjo operacije ali spremljajočimi očesnimi obolenji.  

Zapleti po operaciji sive mrene so s pravočasnim ukrepanjem praviloma dobro obvladljivi. Takoj po operaciji se lahko zviša očesni tlak. Pogoste so težave s suhimi očmi, ki so povezane z vkapavanjem zdravil. Največkrat jih ublažijo že umetne solze. Pri izrazitejših težavah s suhimi očmi svetujemo dodatne terapije, kot sta lipiflow in optilight, ali pa terapijo s plazmo. Vedno se po operaciji lahko pojavi vnetje oči. Navadno je sterilno in se v nekaj dneh z jemanjem protivnetnih zdravil umiri. Možni zaplet operacije sive mrene je tudi odstopanje dioptrije in zato potreba po dodatni korekciji vidne ostrine z očali.