Spoprijemanje s strahom, tesnobo in zaskrbljenostjo v času epidemije

Zato ni nenavadno, da je najpogostejši strah pri ljudeh ravno strah pred izgubo nadzora. V času epidemije, ki na dnevni ravni vnaša v življenje ogromno sprememb in negotovosti, je povsem normalno, da se srečujemo z občutki tesnobe, zaskrbljenosti in strahu.

Prepoznajte simptome stiske

Ljudje se različno odzivamo na stresne situacije, zato je pomembno, da poznamo simptome, povezane z občutkom tesnobe in strahu. Kajti šele tako lahko prepoznamo, kaj se nam dogaja, in poiščemo ustrezno podporo. Simptomi so tako lahko:

• kognitivni (težave s spominom, koncentracijo, slabša zmožnost presojanja, negativne misli, preskakovanje misli, zaskrbljenost za zdravje),
• fiziološki (bolečine, prebavne motnje, slabost, bolečine v prsih, pospešeno bitje srca, težave v spolnosti, pogosti prehladi, poslabšanje kroničnih stanj),
• čustveni (slaba volja, potrtost, razdražljivost, hitra jeza, vznemirjenost, nezmožnost sprostiti se, občutek preobremenjenosti, depresija, občutek nesreče, strah),
• vedenjski (spremenjeno prehranjevanje, težave s spanjem, zmanjšana potreba po socialnem kontaktu, prelaganje odgovornosti, prekomerna raba psihoaktivnih snovi, nervozne reakcije, npr. grizenje nohtov, praskanje …).

Na izredne razmere se odzivamo različno

Kadar se srečamo z izrednimi razmerami, kot je epidemija, je razumljivo, da so občutki strahu, tesnobe in zaskrbljenosti intenzivnejši. Stresno dogajanje pomeni odnos, neko dogajanje med posameznikom in zunanjim svetom. Posameznik na podlagi predhodnih izkušenj, osebnostnih lastnosti in virov podpore oceni, kako stresen je nek dogodek ali situacija.

Če ima posameznik občutek, da lahko kakorkoli vpliva na stresni dogodek, se poslužuje problemsko osredotočene strategije; če presodi, da ne more nič spremeniti, prevladajo čustveno osredotočene strategije. Pri slednjem se pogosto pojavijo občutki nemoči, žalosti, strahu, lahko pa se stiska izraža skozi agresijo, jezo, napetost in težko vidimo širšo sliko dogajanja in rešitve.

Kako se čim bolje spoprijeti s stresno situacijo?

V takem primeru je pomembno, da skušamo najti način, kako zgoraj navedene simptome vsaj deloma ublažimo, saj nam bo to povečalo občutek obvladljivosti situacije. Predlagani načini za spoprijemanje s stresnimi situacijami:

• Svoje občutke, skrbi lahko podelimo s svojimi najbližjimi, prijatelji ali z nekom, ki mu zaupamo. Lahko poiščemo psihološko prvo pomoč, katere namen je preprečitev poglabljanja stiske, psihoedukacija in povrnitev moči. Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave.
• Poudariti je treba, da je iskanje pomoči odraz zrelosti in moči, ne odraz nemoči. Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem, ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na počutje nas samih in bližnjih, pomagamo sebi in drugim.
• Kadar smo čustveno preplavljeni, imamo občutek vsesplošnosti stiske, zato imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, vendar bo minilo. To pomaga k občutku večje obvladljivosti.
• Ker smo si med seboj različni, imamo temu primerno tudi različne tehnike spoprijemanja s stresnimi situacijami. Vsi smo se že kdaj srečali s takšnimi ali drugačnimi dogodki, ki smo jih ocenili kot stresne, zato je dobro razmisliti, s čim smo si pomagali v preteklosti.