Suha koža

Suha koža je v zimskem in spomladanskem času pogosta težava. Koža, ki je suha, je na otip hrapava, prekrita z luskami in razpokami, velikokrat tudi srbi in peče. Na suhi koži se pogosto pojavijo pordela, luščeča se žarišča, ki jih strokovno imenujemo ekcemi.

Vzroki suhe kože so različni. Ne glede na vzrok pa je ključna pravilna nega suhe kože, s katero lahko izboljšanje dosežemo po mesecu dni.

Kako prepoznamo suho kožo

Suha koža je na otip hrapava, na njej so lahko vidne luske ali razpoke. Pogosto je prisoten občutek zategovanja kože, ki ga poslabšata ali izzoveta tuširanje in močenje kože.

Suho kožo lahko spremlja blag do hud srbež in rdečina kože. Na njej se lahko pojavijo razpoke, ki so boleče in pekoče, ter žarišča pordele, vnete kože, ki jih imenujemo ekcemi.

 

Primer ekcema, ki je posledica suhe kože.

Vzroki za suho kožo

Najpogostejši razlog za suho kožo je staranje. S starostjo se namreč zniža aktivnost sebacealnih in znojnih žlez, s čimer se zmanjša koži lasten način vzdrževanja vlage in mastenja.

Drugi pogosti razlogi so dnevna uporaba mil, stik kože z oblekami, iz katerih je bil slabo spran detergent ali mehčalec za pranje perila, uporaba preparatov za kožo, ki vsebujejo alkohol, pretirano izpostavljanje soncu ter suh zrak, zaradi česar težave s suho kožo pogosteje srečamo pozimi.

Razlog suhe kože so lahko tudi nekatere bolezni kože, kot so npr. ihtioza, atopijski dermatitis, luskavica. Pri teh boleznih na koži običajno najdemo tudi spremembe, ki so značilne zanje.

Redkeje so vzrok suhe kože pomanjkanje cinka, pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, hipotireoza, nevrološke motnje, pri katerih je znižano potenje, HIV, rakava obolenja, obstruktivna bolezen žolčevodov, Sjögrenov sindrom, pomanjkanje vitamina A, sladkorna bolezen.

Suha koža se lahko pojavlja tudi kot posledica jemanja določenih zdravil, kot so diuretiki in antiandrogeni.

Se želite o svojih zdravstvenih težavah pogovoriti z zdravnikom? Preiskusite zavarovanje Zdravstveni nasvet.

Kako si pomagamo pri suhi koži

Kljub številnim možnim vzrokom suhe kože je pravilna nega takšne kože ključna za izboljšanje težav. Suhi koži je namreč treba dodati maščobo, ki je sama ne more proizvesti, kar lahko naredimo z rednim nanašanjem negovalnega mazila.

Pomembno je tudi, da se izogibamo pretiranemu močenju, miljenju in drgnjenju kože, saj jo s tem dodatno sušimo.

5 nasvetov za nego suhe kože

  1. Tuširanje naj bo kratko (5 do 10 min), uporabljajte mlačno vodo, saj topla, sploh pa vroča voda, kožo še dodatno izsuši.
  2. Milu se izogibajte. Milite zgolj pazduhe, intimne predele, stopala in dlani. Ostalo kožo umivajte zgolj z vodo. Za bolnike z zelo suho kožo se priporoča uporaba sindet ali oljnih mil, ki so dostopna v lekarnah brez recepta. Primerna so za otroke in odrasle, tako za kožo telesa kot tudi obraza.
  3. Takoj po tuširanju mokro kožo z brisačo nežno popivnajte, kože ne drgnite z brisačo.
  4. V roku treh minut po tuširanju na kožo celega telesa nanesite negovalno mazilo ali kremo. Tako boste koži dodali potrebno maščobo in preprečili, da bi voda, ki je med tuširanjem navlažila povrhnjico, prehitro izhlapela.
  5. Za pranje oblačil uporabite čim manj pralnega praška in mehčalca. Oblačila, ki so v stiku s kožo, ponovno sperite z vodo.

Pomemben je tudi podatek, da je z nego kože potrebno vztrajati najmanj mesec dni, da so vidni prvi rezultati. Že po nekaj tednih uporabe negovalnega mazila bo koža manj suha, manj bo občutka zategovanja kože, počasi pa se bo umiril tudi srbež.

Kako izbrati negovalno mazilo za nego suhe kože

Izbira negovalnih mazil je danes pestra in pogosto se sprašujemo, katero izbrati.

Cena mazila ni nujno povezana z želenim učinkom. Ključno je, da izberemo negovalno kremo, ki ima primerne učinkovine. Za suho kožo so primerna mazila, ki vsebujejo ureo, glicerin, sorbitol, natrijev hialuronat. Omenjene snovi vežejo vodo iz okolja ter tako vlažijo kožo. Dodatek lanolina, mineralnih olj ali parafina, ki delujejo kot okluzivno sredstvo, prepreči dodatno izgubo vode s kože.

Vsekakor so kreme, ki so primerne za nego kože, obolele za atopijskim dermatitisom, primerne tudi za nego suhe kože. Dostopne so v lekarnah v prosti prodaji.

O avtorju
Jasmina Demšar
dr. med., spec. dermatovenerologije
Jasmina Demšar, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2007. Istega leta je opravila tudi strokovni izpit ter se vpisala v register zdravstvenih delavcev Slovenije.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z zdravstvenimi zavarovanji Zavarovalnice Triglav pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.