Težave s črevesjem

Če ste vsaj na eno od omenjenih trditev odgovorili pritrdilno, najverjetneje trpite zaradi ene od oblik črevesnih obolenj. V času korona epidemije se je delež teh skokovito povečal, k čemur nista botrovala samo stres in nezdrav način prehranjevanja, temveč tudi dejstvo, da je v povprečju prišlo do drastično zmanjšane fizične aktivnosti.

Ni vse tako črno, kot se sliši, zato ni razloga, da vaših težav ne bi skušali rešiti.

Torej, kaj narediti, če imamo pogoste težave z:

Zaprtostjo
Razlogov za zaprtost je lahko veliko: premajhnega vnosa tekočin (zlasti vode), nezadostnega vnosa vlaknin (najdemo v polnozrnatih živilih, zelenjavi in sadju), nezdrave prehrane (zlasti prevelika količina živil z veliko soli ali sladkorja), premalo telesne aktivnosti (prebava se v tem primeru upočasni).

Diarejo oziroma drisko
Pogosto izločanja blata (zlasti če je to redko) je lahko posledica neustrezne prehrane (preveč začinjeno, mastno ali preveč sladko), neustreznega vnosa vlaknin in kave, infekcij v črevesnem traktu, ali gre za motnje v delovanju prebavnega trakta (na katerem koli delu).

Razlogi za slabo (moteno) prebavo so lahko praktično kjer koli v prebavnem traktu. Slabo prežvečena hrana potuje nespremenjena v želodec, kjer se kljub kemični obdelavi z želodčnim sokom ne more v zadostni meri vsrkati skozi sluznico črevesja, zaradi česar lahko pride do diareje, občutka napetosti oziroma bolečine.

Napihnjenostjo

Izbira živil lahko vpliva na nastanek napihnjenosti. Tak primer so polnozrnata živila, stročnice, zelje, cvetača, določena vrsta sadja ipd.

Napihnjenosti, zaprtosti in diareji je skupno, da se lahko pojavijo v primeru, ko ima posameznik težave z neuravnovešeno črevesno floro.

Kdaj pride do neravnovesja v črevesni flori?

Do neravnovesja v črevesni flori pride, ko se število pozitivnih črevesnih bakterij, t. i. probiotičnih bakterij, napram patogenim bakterijam zmanjša. Drugače rečeno, pogoj za uravnovešeno črevesno floro in s tem normalno prebavo je zadostno število probiotičnih bakterij. Slednje lahko zaužijemo s pomočjo mlečnih izdelkov (npr. probiotičnih jogurtov) ali fermentiranih živil, vendar pa je njihovo preživetje v črevesju odvisno od večih faktorjev.

Kot vsako živo bitje tudi probiotične bakterije za svoje preživetje potrebujejo hrano, in sicer prebiotike (topne vlaknine iz npr. sadja, ovsa, ječmena itd.).

Obstoj probiotičnih bakterij je ogrožen tudi v primeru, da per os (preko ust) prejemamo madikamentozno terapijo.

Če jemljemo antibiotike, je velika verjetnost, da slednji ne bodo uničili samo patogenih bakterij, za katere so bili predpisani, temveč tudi človeku koristne bakterije, npr. probiotične. Pri zdravljenju z antibiotiki se tako priporoča dodatno jemanje probiotikov, in sicer vzporedno ali pa po antibiotičnem zdravljenju.

V primeru, da jemljemo probiotike istočasno (isti dan) z antiobiotiki, se priporoča, da se probiotike vzame nekaj ur po zaužitju antibiotikov. V nasprotnem primeru (jemanje istočasno ali pred antibiotiki) bi antiobiotiki uničili tudi probiotike in črevesna flora bi bila ponovno neuravnovešena, mi pa bi imeli zgoraj omenjene simptome.

Nenazadnje je treba, če omenjene težave trajajo dolgo časa, je potrebno obiskati zdravnika. Vzrok za težave je lahko tudi razdražljivo črevo, ulcerozni colitis ali crohnova bolezen, kar ima lahko dolgoročnejše posledice za naše zdravje, od deficita v posameznih hranilih, podhranjenosti ali drugih bolezenskih stanj.

Intoleranca ali alergija na hrano

Alergeni iz hrane so beljakovine, ki jih naše telo zazna kot tujek, aktivira naš imunski sistem, pri čemer pride do nastanka protiteles. Nastanejo lahko simptomi, kot so: rdečica, ekcem, otekanje, prebavne težave, v ekstremnih situacijah pride do anafilaktičnega šoka (zaprtja dihalnih poti).

Najpogostejši alergeni iz hrane so: pšenice, beljakovine iz mleka, jajca, oreščki, ribe, morski sadeži, arašidi.

Intoleranca na določeno vrsto hrane se močno razlikuje od alergij na hrano, saj gre pri tem za popolnoma drugi mehanizem (neimunski odziv) oziroma simptomi, ki pri tem nastanejo niso tako burni in običajno zajemajo le spodnji del prebavnega trakta. Pride do driske, zaprtosti, napihnjenosti, v določenih primerih celo do glavobolov.

Najbolj poznane intolerance na hrano so: laktozna intoleranca, fruktozna intoleranca, intoleranca na amine (tiramin, histamin), intoleranca na gluten ipd.

Tudi pri celiakiji (avtoimunska bolezen) povzroči gluten zgoraj omenjene simptome.

Na težave, povezane s črevesjem, lahko vpliva tudi naše duševno zdravje

Zelo pomembno je, da do hrane in prehranjevanja razvijemo pozitiven odnos.

Čas prehranjevanja naj bo namenjen le-temu, brez motečih zunanjih dejavnikov. S tem, ko se posvetimo hranjenju, poskrbimo ne samo za to, da bo hrana dobro prežvečena in prebavljena, temveč da nam bo nudila tudi užitek in zadovoljstvo.