Ugriz klopa in bolezni, povezane z ugrizom klopa

Vboda klopa človek ne čuti, saj klopova slina vsebuje snovi, ki mesto vboda omrtvijo. Klop na gostitelju poišče mesto, kjer so žile tik pod površino kože. Pri ljudeh je to največkrat na notranji strani kolena, pazduhe ali v dimljah.

Kje klopi najpogosteje živijo

• Klopi živijo pretežno v mešanih gozdovih, visoki travi, gozdni podrasti, najdemo jih pa lahko tudi v parku sredi mesta,
• živijo na nadmorski višini do 600 m, lahko pa jih najdemo vse do nadmorske višine 1.100 m,
• niso ljubitelji sonca,
• najbolj aktivni so maja, junija in septembra,
• pri temperaturi pod 5 °C mirujejo, prezimijo pa pri temperaturah do 0 °C.

Vsi klopi niso okuženi. Področja z največ okuženimi klopi v Sloveniji so: Gorenjska, Notranjska, ljubljanska regija, celjsko območje in Koroška.

Bolezni po ugrizu klopa

1. Lokalna alergijska ali toksična reakcija

Če klop ni kužen, po ugrizu ni pričakovati večjih težav. Lahko se sicer na mestu ugriza v prvih 24 urah pojavi lokalno vnetje. Prizadeto mesto je rdeče in oteklo, lahko srbeče. To stanje ni nevarno in mine samo od sebe brez posledic.

2. Lymska borelioza

Lymska borelioza je bolezen, ki nastane zaradi okužbe z bakterijo Borrelio burgdorferi, ki jo prenašajo okuženi klopi. Lymska borelioza ima več stopenj. Zdravimo jo z antibiotiki, zlasti prve stopnje zelo učinkovito. Cepljenje proti lymski boreliozi ne obstaja.

Od 3 do 30 dni po ugrizu klopa lahko nastane na mestu ugriza rdečina, ki se širi, centralno pa bledi, tako da nastane kolobar, ki ima lahko zelo velik premer. Izjemoma se tak kolobar lahko pojavi tudi na drugih mestih. Sprememba lahko srbi, peče, ni pa nujno. Ta kolobar se strokovno imenuje eritema migrans in je tipičen za prvo stopnjo lymske bolerlioze. V kolikor opazite tak kolobar, je nujen obisk zdravnika, saj lymsko boreliozo učinkovito zdravimo z antibiotiki in s tem tudi preprečimo, da bi se razvila v težje oblike.

Veliko bolj redko pa se prva stopnja lymske borelioze kaže z do nekaj centimetrov veliko modrikasto rdečo zatrdlino, ki ne nastane na mestu ugriza klopa, ampak na ušesni mečici (pri otrocih) ali na prsni bradavici (pri odraslih). Ta sprememba se imenuje borelijski limfocitom.

Tako eritema migrans kot borelijski limfocitom lahko izgineta sama od sebe tudi brez zdravljenja v nekaj tednih do enega leta, vendar če ju ne zdravimo z antibiotikom, tvegamo, da napredujeta v naslednje stopnje, ki prizadenejo srce, živčevje, sklepe. Diagnosticiranje prve stopnje poteka le na podlagi tipične klinične slike in preiskava krvi v prvi stopnji nam ne pove kaj dosti, medtem ko je diagnosticiranje in zdravljenje napredovalih oblik veliko bolj kompleksno in poteka v bolnišnici.

3. Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis pomeni vnetje možganskih ovojnic in možganov zaradi okužbe z virusom, ki ga prenaša okuženi klop. Specifičnega zdravila za zdravljenje klopnega meningoencefalitisa žal nimamo, imamo pa na voljo učinkovito cepivo, ki nas zavaruje pred to boleznijo.

Klopni meningoencefalitis sicer lahko poteka zelo blago, lahko tudi brez simptomov. Tipičen potek pa je v dveh fazah: bolnik sprva zboli s povišano temperaturo, glavobolom in bolečinami v mišicah (traja 2 – 7 dni), nato sledi izboljšanje brez vročine, potem pa poslabšanje s hudim glavobolom, visoko temperaturo, slabostjo, bruhanjem in znaki meningitisa (okorelost tilnika, motnje koncentracije, govora, vida, izguba zavesti …).

V kolikor se po ugrizu klopa pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, bruhanje, slabost, je nujen obisk zdravnika. Pomembno je, da zdravniku poveste svoje težave in to, da ste imeli klopa.

Nosečnost in borelioza

Okužbe nosečnice z bakterijo Borrelio burgdorferi načeloma negativno vplivajo na plod v vseh stopnjah nosečnosti. Nezdravljene lahko vodijo v razvojne napake srca in velikih žil, prezgodnji porod ali mrtvorojenost. Kljub temu pa brez panike – antibiotično zdravljenje se je izkazalo za učinkovito in varno v vseh fazah borelioze, najbolj učinkovito pa je v zgodnji fazi.

4 nasveti za preventivo pred klopi

1. Ko gremo v naravo, si oblečemo oblačila z dolgimi rokavi. Odkrite dele telesa premažemo z repelenti (sredstva, ki odvračajo mrčes). Priporočljiv je tudi nanos repelenta na obleke.
2. Ko se vrnemo iz narave, takoj slečemo oblačila in opravimo temeljit pregled telesa. Prisesanega klopa takoj odstranimo, saj manj časa ko je klop prisesan, manjša je možnost, da nas okuži.
3. Cepimo se proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje je učinkovito in varno. Zdravila za to bolezen ne poznamo, bolezen lahko pusti, zlasti pri starejših, dolgotrajne posledice.
4. Še en mesec po ugrizu klopa se opazujemo in poiščemo zdravniško pomoč, če opazimo rdečino, ki se širi in centralno bledi, ali rdečevijolično zatrdlino na ušesni mečici ali prsni bradavici, če zbolimo z vročino, glavobolom, bruhanjem, motnjami vida …