Ustni zadah

Vzrokov za ustni zadah je več, od njih pa so odvisni načini reševanja težave.

Fiziološki vzroki za ustni zadah

Fiziološka halitoza je prisotnost slabega zadaha brez posebnega vzroka in je praviloma prehodne narave. Večinoma je slabša zjutraj in je posledica manjšega izločanja sline ponoči. Bakterije v ustih začnejo razkrajati epitel ter ostanke hrane na korenu jezika in v ustni votlini. Izrazitejša je ob slabši ustni higieni. Izboljša se po pitju vode, hranjenju ter ščetkanju in nitkanju zob ter čiščenju jezika.

Patološki vzrok za ustni zadah

Patološka halitoza je slab zadah, ki ni prehodne narave in zanj obstaja razlog, ki ga lahko odkrijemo. Kar v 80–90 % lahko vzrok za slab zadah najdemo v ustni votlini.

Zadah je lahko posledica:

• hudega vnetja dlesni (peridontitisa),
• obsežnega kariesa,
• smrdečih oblog na jeziku,
• suhih ust (zaradi premajhnega izločanja sline – npr. zaradi nekaterih zdravil ali drugih sistemskih bolezni). Zdravila, ki so lahko vzrok za zmanjšano izločanje sline, so npr. diuretiki, antihistaminiki, dekongestivi, triciklični antidepresivi itd.,
• redkeje: bolezni tonzil, gnojnega vnetja v ustni votlini (npr. peritonzilarni absces) ali tumorjev v ustni votlini.

Redkeje najdemo vzroke za slab zadah v nosni votlini. Razlogi so lahko:

• akutni ali kronični sinuzitis ali zatekanje nosnih izločkov v žrelo, kjer jih začnejo razkrajati bakterije v ustni votlini,
• tujek v nosni votlini pri otrocih,
• zelo redko: v dihalih (bronhitis, bronhiektazije, absces v pljučih itd.) ali prebavilih (Zenkerjev divertikel požiralnika, v katerem se nabirajo ostanki hrane), gastrokolična fistula, manj dokazov pa je, da bi slab zadah povzročala gastroezofagealna refluksna bolezen ali prisotnost Helicobacter pylori v želodcu),
• sistemske bolezni, npr. kronična ledvična in jetrna bolezen, diabetična ketoacidoza in trimetilaminurija.

Psihološki vzrok za ustni zadah

Občasno pa lahko gre za subjektivni občutek slabega zadaha. Vzroki za to so lahko:

• psihološki: halitofobija ali strah pred slabim zadahom. Ti posamezniki so ponavadi obsedeni s čiščenjem zob, izpiranjem z ustno vodico in stalnim ukvarjanjem z zadahom,
• nevrološki: različne bolezni živčnega sistema, ki zahtevajo specialistično obravnavo.

Kako ravnati ob ustnem zadahu?

Pri človeku, ki navaja slab zadah, je treba opraviti skrben pregled ustne votline in zob, nosu ter okviren nevrološki pregled. Glede na odkrito patologijo osebo usmerimo k ustreznemu specialistu za nadaljnjo obravnavo.