Utrujenost

Vrste utrujenosti

Utrujenost so pojavi pri vseh ljudeh po naporih (telesnih ali umskih) in je običajno samoomejujoče stanje, mine s počitkom ali s spremembo aktivnosti. Kratkotrajna utrujenost nima bolezenske podlage in ni zaskrbljujoča, jo pa srečamo tudi ob akutnih boleznih, npr. virozah, pomanjkanju spanja ali težjih naporih. Tovrstna utrujenost preneha, ko mine bolezen oziroma napor ali se naspimo.

Dolgotrajnejša ali kronična utrujenost je utrujenost, ki traja šest mesecev ali dlje. Je dokaj redka težava, a za posameznike izjemno pomembna. Ni normalen pojav in je relativno pogost vzrok za obisk zdravnika. Prav tako tudi ni normalno, če se utrujenost stopnjuje. V mednarodni klasifikaciji bolezni ima utrujenost celo svojo kodo (R53).

Vzroki za utrujenost

Vzroki za utrujenost so številni, nekateri so zelo pomembni in jih je treba odkriti ter zdraviti. Obstajajo telesni (somatski) in duševni vzroki za utrujenost, po mnenju nekaterih pa tudi družbeni oziroma socialni vzroki.

Najpogostejši telesni vzrok so virusne okužbe in postvirozna stanja, netelesni vzroki pa so stres, anksioznost, depresija, motnje spanja. Zelo pomembni vzroki, ki jih ne smemo spregledati, so slabokrvnost, okužbe (npr. atipične pljučnice, HIV, hepatitis C, borelioza), rakasta obolenja, obolenja srca (kardiomiopatije in aritmije).

Utrujenost je pridružena nekaterim boleznim prebavil, sečil, endokrinim (najpogosteje boleznim ščitnice) in presnovnim motnjam (npr. neurejena sladkorna bolezen), lahko se pojavi pri nevroloških obolenjih ali tudi kot stranski učinek zdravil. Prisotna je pri zlorabah različnih substanc. Poslabša jo kajenje in nezdrav življenjski slog. Pogostejša je pri ljudeh s preveliko ali prenizko telesno težo in v pozni starosti.

Pri več kot polovici ljudi, ki obiščejo zdravnika, se v enem letu ne postavi diagnoza in utrujenost ostane edina označitev bolezni. Najpogostejši ugotovljeni stanji pa sta depresija in slabokrvnost.

Kaj pa lahko storimo sami, ko se pojavi utrujenost brez drugih znakov?

Poskrbimo za zdrav življenjski slog, najprej za zdrav način spanja in počitka – pomemben je večerni počitek, v posteljo je treba zgodaj, prostor, kjer spimo, pa mora biti miren, temen, zračen in imeti mora primerno temperaturo.

Poskrbeti moramo za razbremenitve v službi in doma ter si tudi čez dan zagotoviti počitek, a ne v obliki spanja. Koristno je, če si uredimo pravilen ritem obrokov, pravilno zdravo prehrano, zadnji obrok ne sme biti pozno zvečer. Opustiti je treba slabe razvade, kot so kajenje, alkohol, poživila, pitje kave in pravega čaja pozno popoldan in zvečer, tudi predolgo gledanje v ekrane zvečer.

Koristno je zmerno ukvarjanje s športom, najbolj koristni so hitri sprehodi. Izogibamo se stikom z ljudmi, ki nas delajo razdražljive, in si poiščemo družbo tistih, ki jih imamo radi. Zelo pomirjata tudi kultura in umetnost ter različni hobiji.