Zdravi možgani

Možgani so odgovorni za obdelavo zaznavanja, npr. vonjev oziroma melodij, ter njihovo povezavo s posameznimi spomini. So kot neke vrste organ z obliko oluščenega orehovega jedrca, ki nadzira oziroma se aktivira pri vseh dnevnih funkcijah. Po eni strani je procesor čutnih zaznav, po drugi skladišče spominov in še veliko več.

Zaradi pomembne (posredne ali pa neposredne) vloge možganov na naše delovanje je še toliko bolj ključno, da jih ohranimo zdrave.

Vpliv hitrega tempa življenja na zdravje naših možganov

Stres, noči z malo spanca in sedeč življenjski slog negativno vplivajo ne samo na delovanje našega telesa, temveč tudi na zdravje naših možganov. Sprva se nezdrav način življenja odraža v utrujenosti, pomanjkanju koncentracije in težjem pomnjenju, če pa se takšen trend nadaljuje daljši čas, pride do t. i. psihične izgorelosti.

Spanec – koliko je dovolj?

Spanje je za človeški organizem zelo pomembno, saj se v tem času v telesu odvijajo drugačni procesi kot v stanju budnosti. Metabolizem se upočasni, potekajo procesi regeneracije, pride do procesov sproščanja hormonov, ki so v budnem stanju zavrti, kar pa je najpomembneje – počivamo. Spanje je pomembno tudi za možgane, saj si takrat ne le opomorejo in se pripravijo na naslednji dan, temveč so odgovorni za nastanek sanj, ki so odraz naše realnosti oziroma naše podzavesti.

Za normalno delovanje človek v povprečju potrebuje 7–9 ur kvalitetnega spanca na dan. Pogoj za kakovosten spanec sta primerno ležišče in miren prostor s temperaturo od 21 do 24 ᴼ C.

Oglejte si digitalni posvet o spanju, na katerem bodo strokovnjaki govorili o nasvetih za boljši spanec.

Hrana za možgane

Poleg krepčilnega spanca tako telo kot možgani za svoje delovanje potrebujejo tudi ustrezno prehrano in rekreacijo.

Splošno znano je, da ljudje, ki vsakodnevno uživajo mediteransko prehrano, v manjši meri zbolevajo za najpogostejšimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, demenca, sladkorna bolezen (zlasti kot posledica debelosti) in nekatere oblike rakov.

Bolezen, ki najpogosteje prizadene možgane v starosti, je demenca. V več kot 60 % primerov demence gre za Alzheimerjevo bolezen. Pri tej bolezni pride do propadanja živčnih celic, kar se kaže v stopnjevanju značilnih simptomov, kot so: težave s spominom, apatija/razdražljivost, dezorientiranost, blodnje, halucinacije, depresivnost.

Mediteranska prehrana – kaj je to?

Milo sredozemsko podnebje z zadostno količino sonca omogoča prebivalcem na področju Sredozemlja (torej tudi Slovencem) ugodne razmere za pridelavo najrazličnejših vrst sadja, zelenjave (viri vitaminov in mineralov) in žitaric. Poleg tega imamo tudi dnevni dostop do morskih rib, ki so odličen vir beljakovin in omega 3 nenasičenih maščobnih kislin.

Princip prehranjevanja po mediteranski dieti temelji tudi na tem, da jemo sezonsko in lokalno hrano. Dlje kot raste sadje oziroma zelenjava od prodajne police, manj hranil (zlasti vitaminov) vsebuje.

Mediteranska dieta se od ostalih diet za zdravo življenje razlikuje še po tem, da vključuje več oljk oziroma oljčnega olja (bogat vir vitamina E; mononenasičenih maščobnih kislin), stročnic in nekoliko manj mesa (če že, potem naj bo to pusto).

In kako prebivalci Sredozemlja še nahranimo svoje možgane?

K ohranjanju zdravja možganov prebivalcev našega dela Evrope prispevajo še uživanje oreščkov (bogat vir vitamina E in omega 3 nenasičenih maščobnih kislin) in živil, ki so bogata s polifenoli (delujejo antikosidativno). Najpomembnejši med njimi sta grozdje oziroma rdeče vino, ki je bogat vir resveratrola, in jagodičevje, ki je bogat vir antocianidinov.

Dnevna količina rdečega vina, ki ima blagodejen učinek na telo, je 1 dl/dan za ženske oziroma 2dl/dan za moške. Večje količine škodijo zdravju.

Poleg alkohola, ki je v prevelikih količinah škodljiv, se je za ohranjanje zdravja možganov potrebno izogibati nasičenim maščobnim kislinam (živila živalskega izvora) in kajenju.

Zdravi možgani potrebujejo rekreacijo

Poleg hrane in spanca lahko proti staranju možganov veliko naredimo s treningom, in sicer s kognitivnim ter tudi telesnim treningom (šport in rekreacija). Kognitivni trening vključuje: reševanje križank, ugank, najrazličnejše miselne igre, učenje novih veščin oziroma jezikov ipd.

Še bolj uspešni pri ohranjanju zdravih možganov bomo, če se poleg kognitivnega treninga in dnevnih pozitivnih afirmacij redno gibljemo.

Številni znanstveniki s področja nevrologije so ugotovili, da so najbolj učinkovite vadbe tiste, ki se izvajajo v skupini. Emocionalni vidik druženja med vadbo ima namreč dodaten pozitivni učinek proti staranju možganov, saj se zmanjša občutek osamljenosti in izolacije. Priporoča se izvajanje različnih vrst rekreacije oziroma rekreacija z zamenjavo okolja (1).

Z rednim menjavanjem vrste športne aktivnosti lahko preprečimo propadanje različnih funkcij, ki so pomembne za naš normalni vsakdanjik.