Zgodnje odkrivanje demence

Pojavnost demence v svetu je vse večja. Z naraščajočim deležem starejših ljudi se veča tudi število tistih, pri katerih obstaja možnost za razvoj demence.

V starosti nad 65 let ima demenco, ki se kaže v številnih oblikah, že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji.

Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen – ta povzroča eno od oblik demence – v nedavnem poročilu World Alzheimer Report celo poroča, da okoli 75 odstotkov ljudi z demenco ostane brez uradno potrjene diagnoze.

Izjemno pomembno je, da v družbi govorimo o demenci. Več bomo govorili o njenem odkrivanju, značilnostih in življenju z demenco, bolj bo izginjala stigma, ki se je še vedno drži.

Raziskovalci po vsem svetu si zato prizadevajo, da bi odkrili praktično uporabno in učinkovito metodo čim bolj zgodnjega odkrivanja demence. Napredek znanosti daje upanje, da bomo bolezen nekoč lahko odkrili, še preden se pojavijo prvi simptomi.

Demenca ni neizogiben del staranja

Vzrok za prizadetost možganskih celic, ki vodi v demenco, so lahko različne nevrodegenerativne bolezni, katerih simptomi se začnejo kazati postopoma. Najpogostejša med vzroki za razvoj demence je Alzheimerjeva bolezen.

Demenca ni neizogiben del staranja, prav tako demence ne smemo enačiti s pozabljanjem. Ta bolezen vpliva na kognitivni sistem, ki nadzoruje spomin, govor, orientacijo, računanje in podobne sposobnosti, nekatere oblike povzročijo tudi občutne spremembe vedenja.

»Zelo pomembno je znanje in zavedanje o tej bolezni v družbi. Ljudje lahko doživijo visoko starost, ne da bi imeli miselne težave,« poudarja doc. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani ter nevrologinja v Zdravstvenem centru Lorena. »Nekateri se zaradi skrbi prehitro odpravijo k zdravniku, da bi jih pomiril, nekateri pa z obiskom zdravnika predolgo odlašajo.«

Pomen zgodnjega odkrivanja demence

Zgodnje odkrivanje demence je zaradi možnosti pravočasnega ukrepanja ključnega pomena. Medicina sicer še vedno raziskuje vzroke za njen nastanek, v zadnjih letih pa je naredila nekaj velikih korakov na področju zdravljenja in obvladovanja te bolezni.

Demenca je bolezen, ki se razvija počasi. Zato so pomembna vsa prizadevanja strokovne in druge javnosti, da bi jo odkrili v zelo zgodnjih fazah.

Vendarle pa je to izjemno kompleksna bolezen, katere odkrivanje in zdravljenje zahtevata celosten strokovno in etično neoporečen pristop. Stroka v svoji klinični praksi uporablja znanstveno potrjene in uveljavljene metode zgodnjega odkrivanja: laboratorijsko analizo likvorskih biooznačevalcev demence ter strukturno in funkcijsko slikanje možganov. Strokovnjaki se strinjajo, da bo v prihodnje zaradi kompleksnosti te bolezni potrebnih še veliko raziskav o potencialnih novih metodah njenega odkrivanja.

Diagnosticiranje demence v specialistični ambulanti na podlagi uveljavljenih diagnostičnih preiskav tako za zdaj ostaja edini strokovno priznani način za potrditev bolezni.

Morda bodo presejalne metode za najzgodnejše odkrivanje bolezni, ki jih razvijajo po vsem svetu, v prihodnosti dobile znanstveno potrditev. Takrat bodo bolniki do nevrologa prišli že v zgodnejših fazah in se tako začeli zdraviti hitreje. Do takrat pa naj bo specializirani zdravnik za demenco prvi, ki presoja o tem, ali vi ali vaš bližnji trpi za demenco.

Diagnosticiranje demence v klinični praksi

Zaradi velikega pomena zgodnjega odkritja demence je bistveno, da poskusite čim prej poiskati vzroke za težave, ki ste jim morda na novo opazili pri sebi ali bližnjih.

Kot novonastale težave, na katere je treba biti pozoren, nevrologinja Milica Gregorič Kramberger navaja:

• težave s spominom,
• težave z orientacijo,
• težave z govorom,
• težave z razumevanjem,
• težave pri opravilih, kot je kuhanje,
• težave z načrtovanjem ter
• spremembe v vedenju.

Če te spremembe vplivajo na vsakdanje dejavnosti, se z bližnjo osebo oglasite pri svojem družinskem zdravniku.

Družinski zdravnik opravi test s standardiziranimi vprašanji ter se pogovori z vami in vašim svojcem. S temi informacijami si lažje ustvari sliko o stanju in bolnika napoti na nadaljnjo obravnavo.

Specialist nevrolog opravi nadaljnje preiskave:

• telesni in nevrološki pregled,
• osnovne preiskave krvi, s katerimi se izločijo stanja, ki lahko vplivajo na miselne funkcije (sladkorna bolezen, pomanjkanje vitamina B12, bolezni ščitnice),
• diagnostično slikanje glave, s čimer preverijo, ali obstajajo druge spremembe na možganih, ki niso posledica nevrodegenerativnih obolenj,
• (po potrebi, če še vedno ni zanesljive diagnoze) pregled možganske tekočine (likvorja), v kateri iščejo posebne beljakovine, značilne za bolezen možganov, ki se kaže z demenco.

Ko je demenca potrjena

Ko preiskave potrdijo sum na demenco, s tem seznanijo bolnika in osebe, ki živijo z njim. Bolezen bo namreč ob napredovanju močno obremenila tudi njih. Oboleli in njegovi bližnji se tako lažje pripravijo na nadaljnji potek bolezni. Uredijo lahko finančne zadeve, pripravijo oporoko, se informirajo in poiščejo pomoč.

Na srečo je v zgodnih fazah bolezni mogoče z nekaterimi zdravili obvladovati simptome, ni pa še v celoti dokazanega učinkovitega zdravila za zdravljenje oziroma ustavljanje razvoja bolezni. Trenutno veliko obeta zdravilo, katerega učinke so v reviji The New England Journal of Medicine predstavili v začetku leta 2023.

Znanstveniki so objavili rezultate testiranj trenutno najbolj obetavnega zdravila lekanemab.

Prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. med., spec. nevrologije, ki je sodeloval na okrogli mizi ob predstavitvi projekta POMNI, zelo veseli, da so se prvič pojavila zdravila, ki vplivajo na mehanizem bolezni. »To zdravilo se veže na amiloid, ki napada možganske celice, ga izplavlja in s tem upočasnjuje razvoj bolezni,« pojasnjuje.  

Napredek pri odkrivanju in morda celo zdravljenju demence je velik in se še nadaljuje. Morda bo to že kmalu postala kronična bolezen, ki jo bomo lahko z zdravili držali na vajetih, tako kot smo dosegli pri aidsu. Do takrat pa je ključno, da si ne zatiskate oči, ko se vam zdi, da nekaj pri vas ali kom drugem ni prav, ampak ukrepate.